Minister Boštjančič znova postavlja meje normirancem

Še preden je novi sistem samostojnih podjetnikov, ki davčno osnovo ugotavljajo z normiranimi odhodki, v celoti zaživel v praksi, je premier Robert Golob napovedal spremembe. Kako bi tokrat omejili normirance in katere anomalije naslavljajo, je javnosti predstavil finančni minister Klemen Boštjančič.

Nov predlog je za normirance še boljši, kot bi bila vrnitev v stari sistem pred posegom Golobove vlade. Prag za vstop bi po besedah Boštjančiča za polni espe zvišali na 120 tisoč evrov letnih prihodkov, medtem ko za popoldanski espe na 50 tisoč evrov. Za primerjavo: v starem sistemu je bila meja za polni espe pri 100 tisoč evrih, nato so jo znižali na 60 tisoč evrov, pri popoldanskih pa bo spet tako kot pred lansko spremembo, ki je mejo znižala na 30 tisoč evrov. 

Čeprav so prihodkovno mejo dvignili, pa spreminjajo meje normiranih odhodkov. Normirani odhodki za polni espe bodo znašali 80 odstotkov do 60 tisoč evrov prihodkov, nato pa do 120 tisoč po 20-odstotni stopnji. "Na primer nekdo, ki bi v enem letu ustvaril 120 tisoč evrov prihodkov, bo obdavčen za 60 tisoč s štirimi odstotki, nad to mejo pa z 20 odstotki, kar pomeni povprečna efektivna stopnja 12 odstotkov," je ponazoril Boštjančič.

Kakšen je predlog za popoldanske espeje, Boštjančič ni razkril, trenutno pa velja, da normirani odhodki znašajo do 12.500 evrov 80 odstotkov prihodkov, nad to mejo, a do 30 tisoč evrov pa 40 odstotkov. "Ne glede na vse pa je pomembno, da se ohrani nespremenjena višina normiranih odhodkov, saj moramo kljub vsemu gledati sistem celovito," je poudaril Boštjančič. 

Izstop iz sistema bo kot do zdaj nujen glede na prihodkovno povprečje dveh let. "Do zdaj prihodki v drugem letu niso bili omejeni, po novem predlagamo omejitev glede na nekatera ekstremna izplačila, ki jih zaznavamo kot anomalijo sistema," je jasen Boštjančič. Tako predlagajo, da se davčna stopnja nad zgornjo mejo 120 tisoč evrov prihodkov, doseženih v dveh letih, v zadnjem letu postavi pri 35 odstotkih. "Hkrati pa bi bila vrnitev v sistem možna šele po petih letih in ne po dveh, kot je v veljavi trenutno. Zaznavamo, da se v določenih dejavnostih dogaja, da se po dveh letih nekateri vračajo v sistem," je dejal Boštjančič.

Frangež, SD: 'Predlogi niso koalicijsko usklajeni'

O zadnjih dveh spremembah, ki jih je javnosti predstavil Boštjančič, smo vprašali tudi koalicijsko partnerico SD. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je na posvet Tehnološkega foruma glede normirancev dejal, da je spremembe potrebno uvesti v sklopu celovitega davčnega paketa. "Predlogi, ki se pojavljajo v zadnjih dneh, so nas presenetili. Čeprav sem funkcionar te vlade, so me ti predlogi presenetili. Niso koalicijsko usklajeni," je poudaril Frangež.

Spremembe, ki jih je uvedla Golobova vlada lani in veljajo z letošnjim davčnim letom, bi espeji pri poslovanju občutili prihodnje leto, saj je vlada zadnji hip predvidela prehodno obdobje. "Nihče ne bo samodejno izpadel iz sistema," je takrat zatrdil minister Boštjančič. Ali bo tako tudi pri novem predlogu, ni jasno, dejstvo pa je, da gre za spremembe, ki so v prid zavezancem. 

Po napovedi o spremembah sistema normirancev smo zbrali nekaj odzivov pravnikov in davčnih strokovnjakov:

"Gotovo ni dobro, da se (davčna) zakonodaja spreminja preveč pogosto, saj zaradi tega (davčni) sistem ni stabilen." ocenjuje odvetnik Jernej Podlipnik, ki je tudi član strateškega sveta za davke. Ker je predvolilno leto, Podlipnik sklepa, da bodo spremembe v prid zavezancem, temu pa opozicija in državni svet verjetno na bosta nasprotovala. "Če bodo spremembe v prid zavezancem (ne bodo posegale v njihove pridobljene pravice), potem bi lahko zakon začel veljati tudi po prvem januarju 2026 z učinkom od začetka leta 2026 dalje," je poudaril Podlipnik.

Kot pravi, bi sam sistem normirancev potreboval resen razmislek v smislu, da ta dobiček ne bi bil obdavčen cedularno, ampak znotraj letne dohodnine. "Višina odbitka (tako imenovani normiranih odhodkov, ki očitno vključujejo tudi davčne spodbude) bi morala biti stvar resne analize, saj mora izhajati iz dejanskih podatkov," pravi sogovornik. Kljub temu pa sklepa , da bo govora le o zadnji temi, kar se mu ne zdi ustrezno.

"To se mi zdi popolnoma noro, brez razmisleka in koncepta, vsak teden nova davčna politika – davčna politika bi morala biti predvidljiva, preprosta in bi se morala spreminjati s tresočo se roko," je do premierjevih napovedi kritičen profesor z Ekonomske fakultete Mitja Kovač. Dodaja, da si nihče pri zdravi pameti ne želi vlagati in delovati v takšnem okolju. "Slovenija je žal na poti gospodarskega samouničenja," je ocenil Kovač.

Tudi odvetnik Gregor Verbajs meni, da stalno spreminjanje pogojev obdavčitve negativno vpliva na gospodarstvo, saj ni predvidljivosti. "V slovenskem prostoru je zaradi stalne spremembe davčne zakonodaje nemogoče planirati za obdobje petih let. Oziroma je potrebno kot rizik poslovanja vedno upoštevati tudi spremembe davčne zakonodaje države," je komentiral Verbajs. To po njegovem mnenju naredi okolje nekonkurenčno, posledično pa podjetja bežijo v tujino. "Hrvaška je izjemno privlačna v tem trenutku," je omenil Verbajs.

Ivan Kranjec, davčni strokovnjak CMS-RRH: "Novo opozorilo, da je poslovno okolje v Sloveniji nepredvidljivo. Bolj kot za popoldanske so nenehne spremembe problematične za polne espeje."

O normirancih v DZ že prihodnji teden

Prihodnji teden bo državni zbor (DZ) sicer obravnaval nov predlog novele zakona o dohodnini, ki ga je že drugič vložila opozicijska NSi. "Predlog vrača normirance v star sistem. Ta vlada ima zdaj priložnost, da podpre naš predlog pri prvem branju naslednji teden," je po napovedi Goloba dejal predsednik NSi Jernej Vrtovec. Glede na nov predlog, ki ga je predstavil Boštjančič, se manjša verjetnost, da bi koalicija podprla predlog NSi.

Pri predlogu sicer bolj kot na poslance Gibanja Svoboda računajo na podporo stranke SD, saj je gospodarski minister Matjaž Han napovedal, da podpira manjšo davčno obremenitev samostojnih podjetnikov. Med drugim je dejal, da bi morali sistem normiranstva pustiti, kakršen je bil.

Prvič je predlog NSi padel v vodo, tokrat pa jim v NSi pri odločitvi pomagajo tudi s tem, da so iz predloga izvzeli tisti del, kjer so želeli znižati obdavčitev najemnin. To je SD namreč uporabila kot glavni razlog, da na julijski seji zakonskega predloga ni podprla. Takrat je proti glasovalo 41 poslancev koalicijskih strank, podprlo ga je 32 poslancev opozicije.

Po njihovem predlogu bi se znova določila enotna meja za izstop iz sistema normiranih odhodkov pri višini povprečja 150 tisoč evrov prihodkov zadnjih dveh let. Črta se ureditev, po kateri je bila ta omejitev 60 tisoč evrov za polne normirance in 30 tisoč evrov za popoldanske normirance.

"Normiranstvo je postalo sredstvo davčne optimizacije"

S temi besedami je davčne spremembe na področju normiranih espejev lani podkrepil finančni minister Boštjančič. Med drugim so v razlagi zakona zapisali tudi, da sistem ostaja instrument zniževanja davčne obveznosti in preveč odstopa od načela obdavčevanja po ekonomski moči. "S predlogom se želi predvsem reševati problematika t. i. popoldanskih normirancev, za katere je veljavni sistem še posebno ugoden, in tistih z večjimi letnimi prihodki," so še zapisali.

Kot smo poročali, je bilo normirancev ob zadnjem štetju Fursa (4. junij 2025) že 89.152, kar je skoraj štiri odstotke več kot leto prej. Njihovi prihodki so lani dosegli 2,45 milijarde evrov, kar pomeni skoraj osemodstotno rast glede na leto 2023. Medtem ko v letu 2023 nobenemu normirancu ni uspelo prečkati meje milijon evrov prihodkov, so na lestvici za leto 2024 kar trije takšni, najuspešnejši med njimi pa je Fursu poročal o kar 5,2 milijona evrov prihodkov. 

Največ normirancev je kljub temu še vedno v spodnjih razredih: skoraj 27.500 jih zasluži manj kot 10 tisoč evrov na leto, polovica vseh pa letno ne preseže 30 tisoč evrov. Na drugi strani pa jih je v razredu nad 100 tisoč evrov 2.161, kar je po zadnjih podatkih Fursa največ do zdaj. 

Kdo bi bil po novi zakonodaji prisiljenih izstopiti iz normiranega sistema? Če bi denimo upoštevali podatke za leto 2024, bi se v skupino nad 60 tisoč evrov prihodkov uvrstilo že več kot 10.800 normirancev. To je približno 12 odstotkov vseh normirancev, ki bi morali v letu 2026 zapustiti sistem. Golobove besede jim zdaj vendarle vlivajo kanček upanja.

Dopolnjeno z novimi informacijami glede vladnega predloga z besedami ministra Boštjančiča in izjavo Matevža Frangeža.