Več normirancev tudi lani, a bi nižji prag izločil vsakega osmega

Normiranci so lani ustvarili rekordnih 2,45 milijarde evrov prihodkov in državi plačali 172 milijonov evrov davkov, a bi ob upoštevanju novih davčnih pravil iz sistema moralo izstopiti približno 12 odstotkov podjetnikov.

Podatki Finančne uprave RS (Furs) razkrivajo, da je število davčnih zavezancev, ki poslujejo po sistemu normiranih odhodkov, tudi v letu 2024 vztrajno naraščalo. Normirancev je bilo ob zadnjem štetju Fursa (4. junij 2025) že 89.152, kar je skoraj štiri odstotke več kot leto prej. Njihovi prihodki so lani dosegli 2,45 milijarde evrov, kar pomeni skoraj osemodstotno rast glede na leto 2023.

Davčna osnova normirancev je v letu 2024 narasla na 861 milijonov evrov, torej se je glede na leto prej povečala za devet odstotkov. Obveznosti do države so se povečale na 172 milijonov evrov, kar je največ doslej in skoraj dvakrat več kot leta 2021. Ti podatki kažejo, da normirani espeji postajajo vse pomembnejši segment slovenskega gospodarstva, a hkrati so tudi predmet ostrejšega fiskalnega nadzora.

Lani več kot 60 tisoč evrov prihodkov ustvarilo 10.800 normirancev

V kontekstu teh številk so namreč pomembne davčne spremembe, ki jih je za davčno leto 2025 sprejel parlament. Med drugim so znižali mejo za vstop v sistem normiranstva, kar pomeni, da bodo številni manjši samostojni podjetniki morali razmisliti o prehodu na vodenje dejanskih stroškov. Vlada je s tem želela zmanjšati zlorabe sistema, ki so se v preteklosti kazale predvsem v prelivanju visokih prihodkov skozi normirani režim.

Pri poslovanju v letu 2024 so se do meje 100 tisoč evrov prihodkov še priznali normirane odhodke za polni espe: do 50 tisoč evrov se je priznalo 80 odstotkov odhodkov, za presežek od 50 tisoč do 100 tisoč 40 odstotkov, za presežek nad sto tisoč evrov pa normiranih odhodkov ni bilo. Z letom 2025 se je meja spremenila, in sicer se po novem do 60 tisoč evrov prihodkov prizna 80 odstotkov normiranih odhodkov, nad to mejo pa normiranih odhodkov ni več. 

Struktura po prihodkovnih razredih kaže, da je največ normirancev še vedno v spodnjih razredih: skoraj 27.500 jih zasluži manj kot 10 tisoč evrov na leto, polovica vseh pa letno ne preseže 30 tisoč evrov. Na drugi strani pa jih je v razredu nad 100 tisoč evrov 2.161, kar je po zadnjih podatkih Fursa največ do zdaj. 

V letu 2023 je bilo v najvišjem prihodkovnem razredu 1.882 normirancev, v letu 2019 pa manj kot tisoč. V dobrih petih letih se je torej število tistih, ki v normiranem sistemu ustvarjajo šestmestne zneske prihodkov, več kot podvojilo. Njihov delež v celotni populaciji normirancev je sicer še vedno razmeroma majhen – leta 2024 so predstavljali približno 2,4 odstotka vseh normirancev – a prav ta skupina je bila pogosto v ospredju razprav o pravičnosti sistema.

Vlada Roberta Goloba je že lani zaostrila pogoje za normirance, z uveljavitvijo sprememb za davčno leto 2025 pa se bo prag, kot rečeno, še znižal – na 60 tisoč evrov pri polnih espejih in 30 tisoč evrov pri popoldanskih. To pomeni, da bo po novi zakonodaji precej več podjetnikov prisiljenih izstopiti iz normiranega sistema. 

Če bi denimo upoštevali podatke za leto 2024, bi se v skupino nad 60 tisoč evrov prihodkov uvrstilo že več kot 10.800 normirancev. To je približno 12 odstotkov vseh normirancev, ki bi morali po novem sistemu v letu 2026 zapustiti sistem.

Čeprav podatki o poslovanju normirancev niso javni, pa se je lani finančna uprava prvič odločila, da objavi razosebljene podatke. Tako je jasno, da so med normiranci, ki presegajo mejo 100 tisoč evrov, tudi milijonarji. Medtem ko v letu 2023 nobenemu normirancu ni uspelo prečkati meje milijon evrov prihodkov, so na letošnji lestvici (za leto 2024) kar trije takšni, najuspešnejši med njimi pa je Fursu poročal o kar 5,2 milijona evrov prihodkov.

Leto 2025 sicer prehodno obdobje, a pozor ...

Ne samo prihodkovni prag, spreminjajo se tudi pogoji, ko mora normiranec izstopiti iz sistema normirancev. Letno povprečje se namreč poenoti z novo postavljeno zgornjo mejo letnih prihodkov. To pomeni, da ima lahko polni espe povprečje prihodkov v zadnjih dveh letih največ 60 tisoč evrov letnih prihodkov, popoldanski pa največ 30 tisoč evrov. Do zdaj je veljalo, da seštevek prihodkov v zadnjih dveh letih ne sme preseči 300 tisoč evrov (ali v povprečju 150 tisoč evrov na leto).

V javnosti so predvsem davčni strokovnjaki opozarjali, da gre v tem delu za retroaktivnost, saj se upoštevata zadnji dve leti. Vlada je v tem delu prisluhnila in zadnji hip poskrbela za prehodno obdobje. To torej pomeni, da bodo imeli tako popoldanski ali polni espeji z normiranimi odhodki, ki so lani dosegli prihodke blizu zgornje meje, tudi letos enake možnosti poslovanja.

"Ne bo še uvedenega tega dveletnega obdobja povprečenja. Nihče ne bo samodejno izpadel iz sistema," je ob predstavitvi sprememb pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Tako da bodo nove meje za izpad iz sistema normiranstva veljale šele v davčnem letu 2026.

V letu 2026 se bodo izstopni pogoji po novih merilih preverjali samo z upoštevanjem prihodkov v letu 2025. To pomeni, da polno normirani espe v letu 2026 izstopi iz sistema, če preseže 60 tisoč evrov prihodkov iz dejavnosti v letu 2025, in popoldanski espe, če preseže 30 tisoč evrov prihodkov iz dejavnosti v letu 2025.