Slovenske banke kljub višjim davkom do novega rekorda

Slovenske banke so v zadnjih dveh letih nanizale več odličnih poslovnih rezultatov. Obrestni prihodki so rasli z višanjem ključnih obrestnih mer evropske centralne banke (ECB). V zadnjem letu so začeli rasti tudi neobrestni prihodki. To so prihodki, ki jih banke ustvarijo z nadomestili, ki jih zaračunajo za opravljanje različnih storitev za stranke.

Po devetih mesecih so slovenske banke ustvarile 1,61 milijarde evrov prihodkov od obresti. To je 24,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Odhodki od obresti, to so obresti, ki jih banke plačujejo za vezavo vlog, so zrasli za 62,1 odstotka, na 426,7 milijona evrov. S tem so že presegli odhodke od obresti iz leta 2023. Čiste obresti, to so končni obrestni prihodki po odštetju obrestnih odhodkov, so zrasle za 15,1 odstotka, na 1,184 milijarde evrov, kažejo podatki Banke Slovenije.

Banke več poudarka dajejo neobrestnim prihodkom

Banke morajo najti nove vire prihodkov, ker se obdobje visokih obrestnih mer končuje. Več poudarka je na neobrestnih prihodkih, kar je razvidno tudi iz podatkov o poslovanju. Neobrestni prihodki rastejo hitreje od obrestnih. Delež neobrestnih prihodkov v bruto dohodku se je na medletni ravni povečal z 20 na slabih 40 odstotkov, čiste obresti pa so upadle za več kot 20 odstotnih točk na 60 odstotkov celotnega bruto dohodka. Obrestni prihodki upadajo zaradi nižanja števila posojil podjetjem ter zaradi nižanja ključnih obrestnih mer, s katerimi so banke ustvarjale obrestne dobičke.

Od januarja do septembra so slovenske banke ustvarile skoraj 570 milijonov evrov neobrestnih prihodkov, kar je 39,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Neobrestni prihodki so po devetih mesecih že presegli lansko celoletno raven. Katere banke so dražile storitve, za koliko, smo pisali junija. Skupno so banke ustvarile 1,754 milijarde evrov bruto dohodka, oziroma 22,1 odstotka več.

Stroški rastejo zaradi novega davka

Še naprej rastejo operativni stroški. Po devetih mesecih so na medletni ravni zrasli za slabo četrtino (24,8 odstotka), na 744,3 milijona evrov. Stroški bankam rastejo predvsem zaradi uvedbe davka na bilančno vsoto bank. Davek v višini 0,2 odstotka bilančne vsote je država uvedla za financiranje obnove po lanskih poplavah in je začel veljati z letošnjim letom. Banke so se pripravile na ta strošek, je ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti povedal namestnik guvernerja Primož Dolenc.

Neto dohodek bank je po devetih mesecih presegel milijardo evrov. Neto oslabitve in rezervacije so se v 2024 močno povečale. Skupno jih je bil za 44,1 milijona evrov, kar je 108,3 odstotka več kot v istem obdobju lani. To je 2,5 odstotka bruto dohodka. V istem obdobju lani, ko so jih sprostile za 21,2 milijona evrov, je bil delež 2,1 odstotka. Slovenske banke pričakujejo, da bo letos delež nedonosnih posojil večji. Dobiček pred obdavčitvijo je zrasel za 17,9 odstotka na 965,5 milijona evrov.

V tretjem trimesečju bruto dohodek rekorden

Podrobnejši podatki o poslovanju kažejo, da so v tretjem trimesečju čiste obresti nadaljevale upadanje. Rekordno trimesečje je bilo za čiste obresti četrto trimesečje v 2023. Od takrat počasi upadajo, vendar dolgoročno gledano ostajajo izredno visoke. Neobrestni prihodki so blizu rekordne ravni. Bruto dohodek je bil zato v tretjem trimesečju s 644 milijoni evrov rekorden (odkar beležijo podatke) in na medletni ravni višji za približno 40 odstotkov. Dobiček pred obdavčitvijo je tako dosegel najvišjo raven po prvem trimesečju leta 2014.

Banke so dobro kapitalizirane in dobro likvidne. Količnik likvidnostnega kritja je septembra precej upadel – s 370,7 na 326,7 odstotka. Minimalna regulatorna zahteva za količnik je sicer sto odstotkov. Gospodinjstva so imela na računih septembra več kot 27 milijard evrov vlog.

Pri posojilih se še naprej najbolj povečuje obseg potrošniških, čeprav se je v zadnjih štirih mesecih rast upočasnila iz 16,7 na 14,9 odstotka. Skupni obseg potrošniških posojil gospodinjstev je zrasel na 3,086 milijarde evrov. Pri stanovanjskih posojilih gospodinjstvom se rast obsega posojil zaradi upadanja obrestnih mer spet veča. Septembra so se na medletni ravni povečala za tri odstotke. Pri posojilih so še naprej zadržana podjetja, kjer se je skupni obseg še naprej krči. Septembra je bilo krčenje na medletni ravni 3,4-odstotno.

Delež slabih posojil v Sloveniji je rekordno nizek, v splošnem pod en odstotek, kar se tiče deleža nedonosnih posojil v deležu pri podjetjih, torej v portfelju podjetij, je to pod dva odstotka, je v začetku novembra povedal Dolenc. 

Temni oblaki na obzorju

Padec obrestnih mer se bo odrazil na poslovanju bank, vendar postopno. Zaradi negotovosti zunanjega okolja so podjetja bolj zadržana, preden posežejo po kreditih. To pomeni manj obrestnih prihodkov za banke.

Dobiček Skupine NLB v prvih devetih mesecih znaša 427,5 milijona evrov, kar je desetino več kot v istem obdobju lani. Lahko do konca leta dosežejo 600 milijonov evrov? "Ne morem odgovoriti na to vprašanje. Želimo si dobrega poslovanja, ampak 600 milijonov je pa malo pretirano," je na vprašanje ob predstavljanju poslovanja v tretjem četrtletju odvrnil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

Kot je septembra v intervjuju povedal Jure Kvaternik, predsednik uprave Deželne banke Slovenije (DBS), je ''inercija bank kar dolga, tako da bo, kar se tiče poslovanja, še prihodnjega pol leta vse 'oh in sploh''. Poudaril je še, da se bančniki zavedajo, da bodo v letu 2026 resni izzivi za poslovanje. "Banke smo se razlezle in nismo več tako varčne, napovedi pa so jasne: obrestni prihodki bodo dramatično upadli. Ekscesnih dobičkov ne bo več," je ocenil.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar