Slovenski trg dela se spreminja: 'Znanje slovenskega jezika vse manj pogoj za zaposlitev'

Tuje delavke in delavci so v zadnjih letih dodobra preoblikovali slovenski trg dela. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bil junija letos delež tujcev med delovno aktivnimi najvišji doslej – 16,1 odstotka vseh zaposlenih (brez kmetov) ni imelo slovenskega državljanstva. To pomeni, da je danes vsak šesti zaposleni v Sloveniji tujec, kar potrjuje vse večjo odvisnost gospodarstva od tuje delovne sile. 

Med tujimi državljani, zaposlenimi v Sloveniji, še vedno prevladujejo delavci z območja nekdanje Jugoslavije; predvsem iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Hrvaške in Severne Makedonije. V zadnjem obdobju pa se postopno povečuje tudi število delovno aktivnih državljanov iz Azije, zlasti Nepala, ki jih delodajalci vse pogosteje zaposlujejo predvsem v gostinstvu, proizvodnji in logistiki, kjer primanjkuje domače delovne sile.

Rast števila tujih zaposlenih se medtem nadaljuje: v enem letu se je po podatkih Sursa povečalo za 1,8 odstotka, medtem ko se je število zaposlenih slovenskih državljanov hkrati zmanjšalo za 0,7 odstotka. Delodajalci zato vse pogosteje posegajo po delavcih iz tujine – predvsem iz držav Zahodnega Balkana – da bi zapolnili vrzeli v panogah, kjer domače delovne sile kronično primanjkuje. 

Državljani tretjih držav se v Sloveniji lahko zaposlijo, samozaposlijo ali opravljajo delo le, če pridobijo enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga izda upravna enota na podlagi soglasja zavoda za zaposlovanje (ZRSZ). Slovenija ima z nekaterimi državami sklenjene mednarodne sporazume o zaposlovanju, ki določajo pogoje, pod katerimi se lahko državljani teh držav zaposlijo ali samozaposlijo pri nas. Ti sporazumi obenem vključujejo tudi ukrepe za zaščito domačega trga dela, med katerimi so najpogosteje kvote in omejitve glede števila delovnih dovoljenj ali pogojev, ki jih morajo izpolnjevati delodajalci.

"Angleščina postaja najpogostejši delovni jezik"

In kako pomembno vlogo pri zaposlovanju tujcev igra znanje jezika? Zakon o urejanju trga dela določa, da morajo brezposelni državljani tretjih držav dokazovati znanje slovenščine, zato jim ZRSZ omogoča, da to znanje pridobijo in dokažejo v roku enega leta od prijave. "Kot zanimivost naj omenimo, da je bilo konec septembra 2025 v evidenci brezposelnih oseb 5.851 tujcev, od tega 5.251 iz tretjih držav," so za Bloomberg Adria potrdili na zavodu za zaposlovanje.

V praksi to pomeni, nadaljujejo na zavodu, da morajo tujci izkazati znanje slovenskega jezika vsaj na vstopni ravni A1, z zahtevnostjo delovnega mesta pa praviloma raste tudi zahtevana raven slovenščine. Za vstopna dela v proizvodnji ali skladišču pogosto zadostuje osnovno razumevanje navodil, pri zahtevnejših delih pa so zahteve višje.

"Pri iskanju in selekciji v Adecco zaznavamo, da znanje slovenskega jezika ostaja pomembna prednost, vendar je vse manj pogoj za zaposlitev – zlasti v industriji, logistiki, proizvodnji in gradbeništvu," pojasnjuje Danijel Okilj, direktor mednarodne mobilnosti pri agenciji Adecco Slovenija. "Delodajalci vse pogosteje sprejemajo kandidate brez predhodnega znanja jezika, če ocenijo, da so motivirani, usposobljeni in pripravljeni na učenje."

Večina tujih delavcev v Sloveniji je še vedno zaposlenih v proizvodnji, a struktura poklicev se spreminja. Foto: Depositphotos

Pri Adeccu ob tem sicer zaznavajo trend večje odprtosti; opažajo, da so podjetja vse bolj pripravljena vlagati v jezikovne tečaje oziroma vzpostavitev notranjih procesov, kjer se osnovna komunikacija odvija v angleščini, srbščini ali bosanščini – torej v jezikih, ki jih delavci s področja držav nekdanje Jugoslavije razumejo. "V zadnjem obdobju, ko se povečuje število zaposlenih iz Azije (Indija, Filipini, Nepal), pa postaja angleščina najpogostejši delovni jezik, zlasti v večjih sistemih."

Struktura poklicev se spreminja

Jesensko poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) razkriva, da slovenski delodajalci še naprej poročajo o velikem pomanjkanju kadra, stopnja nezasedenih delovnih mest pa ostaja visoka tako v javnem kot zasebnem sektorju. "Dolgotrajno pomanjkanje je predvsem strukturne narave in je posledica demografskih sprememb, saj se zmanjšuje število delovno sposobnih prebivalcev," so zapisali v poročilu.

O vplivu kadrovskega primanjkljaja na poslovanje podjetij naj bi, kot navaja Umar, poročala kar polovica vseh podjetij v gradbeništvu ter tretjina v predelovalnih dejavnostih in storitvah. Zaposlovanje tuje delovne sile je tako že nekaj let glavni vir zagotavljanja novega zaposlovanja, ne le v zasebnem, temveč tudi v nekaterih javnih storitvah. 

Večina tujih delavcev je v Sloveniji še vedno zaposlenih v proizvodnji, logistiki in gradbeništvu, pa tudi v storitvenih dejavnostih, kot so čiščenje, gostinstvo ter oskrba starejših. A pri Adeccu ocenjujejo, da se struktura poklicev spreminja.

Medtem ko je bil pred nekaj leti delež tujih delavcev najvišji predvsem v gradbeništvu, danes vse bolj narašča zaposlenost v proizvodnji, logistiki in tehničnih poklicih. K temu prispevajo predvsem potrebe industrijskih podjetij in podjetij, vključenih v avtomobilsko dobavno verigo, ki se soočajo z izrazitim pomanjkanjem domače delovne sile. "Hkrati opažamo tudi večje zanimanje za poklice v gostinstvu, turizmu in zdravstveni oskrbi, kar je posledica pomanjkanja domače delovne sile, sezonskih nihanj in upokojevanja generacije babyboom," pravi Okilj.

Danijel Okilj: "Migranti bodo dolgoročno ključni stabilizacijski dejavnik slovenskega trga dela. Ker se Slovenija sooča z izrazitim demografskim primanjkljajem in staranjem prebivalstva, domača delovna sila ne bo zadostovala niti za ohranjanje trenutne gospodarske ravni."

Vsi tujci niso v enakem položaju

Na zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) opozarjajo, da vsi tujci nimajo enakih možnosti. "Tujce iz tretjih držav, ki na trg dela vstopajo na podlagi pridobljenih delovnih dovoljenj, v Sloveniji čaka delovno mesto in se takoj lahko vključijo v zaposlitev. Obstaja pa skupina tujcev, ki imajo prost dostop na trg dela (osebe z mednarodno zaščito, družinski člani tujcev, žrtve trgovine z ljudmi …), ti tujci za prosta delovna mesta kandidirajo skupaj s slovenskimi državljani."

Ker prihajajo iz drugačnega kulturnega okolja in šolskih sistemov, obenem pa imajo pogosto zelo omejeno ali zgolj osnovno znanje slovenščine, je njihova integracija na trg dela praviloma zahtevna in postopna. Gre za proces, ki zahteva čas, prilagajanje na obeh straneh ter dodatno podporo pri komunikaciji in usposabljanju na delovnem mestu, so prepričani pri ZRSZ.

Do leta 2030 naj bi tuji delavci predstavljali četrtino vseh delovno aktivnih v Sloveniji

"Migranti bodo dolgoročno ključni stabilizacijski dejavnik slovenskega trga dela. Ker se Slovenija sooča z izrazitim demografskim primanjkljajem in staranjem prebivalstva, domača delovna sila ne bo zadostovala niti za ohranjanje trenutne gospodarske ravni," izpostavlja Danijel Okilj iz Adecca. Dodaja, da tujci na slovenskem trgu dela danes ne zapolnjujejo več le 'manj zahtevnih' ali fizičnih delovnih mest, temveč vse pogosteje tudi srednje zahtevne tehnične vloge, kar kaže na premik k trajnejši integraciji.

Slovenija je v preteklosti velik del potreb po delovni sili pokrivala z zaposlovanjem delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije. A Umar opozarja, da se tudi te države soočajo z demografskimi spremembami in izseljevanjem v druge države EU, ki so konkurenca Sloveniji pri privabljanju tujih delavcev. "Zato v prihodnje ne pričakujemo, da bi te države ostale neusahljiv vir priliva delovne sile."   

Služba za analize in razvoj, ki ministrstvu pomaga pripravljati podatkovno podprte politike, je v napovedi potreb trga dela za obdobje 2025–2039 podrobneje predstavila projekcije zaposlovanja. Sodeč po podatkih ugotavljajo, da se bo zaposlenost do leta 2030 še povečevala, nato pa bo začela upadati.

"Za realizacijo napovedi o gibanju zaposlenosti, po kateri se bo v napovednem obdobju število delovno sposobnega prebivalstva Slovenije zmanjševalo, stopnja delovne aktivnosti pa povečala, bo potrebno, da se število tujih delavcev v prvih petih letih napovedi poveča za približno 53.000 oz. da se delež tujcev med delovno aktivnimi v obdobju do leta 2030 poveča s sedanjih 16 na približno četrtino, torej na 26 odstotkov," so zapisali v analizi razmer in rezultatih napovedi potreb trga dela. 

V Službi za analizo in razvoj še ugotavljajo, da se v Slovenijo sicer večinoma priseljujejo tujci s srednješolsko ali nižjo izobrazbo. Število visoko izobraženih priseljencev sicer narašča, vendar počasi: v letih 2018–2023 jih je bilo v povprečju nekoliko več kot tisoč na leto, kar predstavlja približno 9,4 odstotka vseh priseljenih tujcev v tem obdobju. 

V Slovenijo se večinoma priseljujejo tujci s srednješolsko ali nižjo izobrazbo. Depositphotos

V prihodnjih letih bo ključno, pa razmišlja Okilj, da država in delodajalci vzpostavijo sistemski pristop k vključevanju tujcev. To pomeni organizirano učenje jezika in razumevanje lokalnega kulturnega okolja, hkrati pa tudi zagotavljanje ustreznih bivalnih pogojev ter enostavnega dostopa do javnih storitev. Šele ob tem se lahko začne postopna in trajna integracija v lokalne skupnosti, ki ne bo temeljila le na zaposlitvi, temveč na občutku pripadnosti in dolgoročni stabilnosti. "Le tako bo Slovenija dolgoročno ostala privlačna destinacija za kvalificirane migrante in ohranila konkurenčnost gospodarstva," sklene Okilj. 

S tem se slovenska migracijska politika vse bolj prepleta tudi z mednarodnimi partnerstvi. Med njimi izstopa Uzbekistan, s katerim se v zadnjem času krepijo pogovori o usmerjenem prihodu delovne sile. V nedavnem pogovoru za Bloomberg je uzbekistanski veleposlanik Aybek Shakhavdinov poudaril, da Slovenija izraža zanimanje za zaposlovanje delavcev iz Uzbekistana, ki je na drugi strani pripravljen poslati delovno silo v Slovenijo. "To naj bi zajemalo delovna mesta v medicini, gradbeništvu in na drugih področjih gospodarstva, za katera Slovenija potrebuje delovno silo," je dejal Shakhavdinov.