Odobrenih stanovanjskih posojil vse manj, prihranki na bankah kopnijo

Medletna rast kreditiranja gospodinjstev se je do oktobra ob nekoliko višjih obrestnih merah rahlo znižala, a še naprej močno presegala povprečno rast v evroobmočju. Rast so poganjala predvsem novo odobrena stanovanjska posojila, ki pa jih je bilo v zadnjih mesecih precej manj, opažajo pri Banki Slovenije (BS). Na drugi strani se izrazito povečevanje vlog gospodinjstev, ki je bilo prisotno v drugem četrtletju, v poletnih mesecih ni nadaljevalo.

Fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila presegle tri odstotke

Z 8,2-odstotno medletno rastjo obsega kreditov je bila ta pri nas za štiri odstotne točke višja od evrskega območja, višja pa je bila tudi v primerjavi z obdobjem pred pandemijo. "Ob tem se je povprečni mesečni prirast stanovanjskih posojil v zadnjih mesecih precej zmanjšal," piše BS v poročilu o poslovanju bank. V drugi polovici leta do oktobra je znašal 55 milijonov evrov in je bil manjši od lanskega v enakem obdobju, pa tudi od mesečnega povprečja prve polovice leta. 

Čeprav se je medletna rast stanovanjskih posojil umirila, pa oktobra z 11 odstotki ostaja visoko nad evrskim povprečjem, ki je pri 4,8 odstotka, kažejo podatki BS. Povprečne obrestne mere za novoodobrena stanovanjska posojila s fiksnim obrestovanjem se postopoma zvišujejo od aprila, za tista s spremenljivim obrestovanjem pa od julija.

Slovenske banke so oktobra za nova stanovanjska posojila povprečno odobrila 3,1-odstotno fiksno obrestno mero, medtem ko so evropske banke v povprečju ponudile 2,6-odstotno fiksno obrestno mero. Pri variabilnih obrestnih merah so slovenske banke za stanovanjsko posojilo v povprečju ponudile 3,2-odstotno obrestno mero, evropske pa 2,7-odstotno.

Oktobra medletno sklenjenih manj potrošniških posojil

Tudi obseg novo odobrenih potrošniških posojil je letos do oktobra rahlo naraščal. Mesečno gledano je bila rast posojil v vseh štirih mesecih druge polovice leta pozitivna, in sicer kljub še vedno znatnemu odplačevanju posojil, sklenjenih v obdobju nadpovprečne rasti. V tem obdobju je povprečni mesečni prirast znašal šest milijonov evrov in je višji od lanskega v enakem obdobju. Obseg je bil oktobra medletno le še 0,1 odstotka manjši. Medletna rast je sicer še naprej precej zaostajala za evrskim povprečjem, kjer je dosegla 3,5 odstotka, in je tako ostala med najnižjimi.

Tudi za potrošniška posojila so se do oktobra zvišale fiksne in spremenljive obrestne mere za nove posle. Slovenske banke so komitentom v povprečju odrobile 6,5-odstotno fiksno obrestno mero, kar je 0,3 odstotka več od evropskega povprečja. Na strani spremenljivih obrestnih mer so slovenske banke sklepale potrošniške kredite po 6,2-odstotni obrestni meri, medtem ko so evropske banke ponujale 6,9-odstotne obrestne mere.

Denar Slovencev na bankah v zadnjih mesecih kopni

Vloge nebančnega sektorja so se letos do oktobra okrepile in tako ostale stabilen vir financiranja slovenskih bank, pišejo pri BS. Po enoletnem postopnem upočasnjevanju se je medletna rast vlog nebančnega sektorja od aprila do oktobra ponovno okrepila. V pomladnih mesecih so k rasti močno prispevali prilivi vlog gospodinjstev, od poletja dalje pa nefinančnih družb.

Vloge nebančnega sektorja so se letos do oktobra povečale za 1,4 milijarde evrov, kar je še vedno 6,9-odstotna medletna rast, čeprav je ta nižja od izredno visoke lanske. "Izrazito povečevanje vlog gospodinjstev, ki je bilo prisotno v drugem četrtletju, se v poletnih mesecih ni nadaljevalo," pojasnjujejo pri BS.

Od avgusta do oktobra se je namreč njihov obseg zmanjšal za skupno 61 milijonov evrov, kar je po besedah BS verjetno posledica sezonskega vpliva in naraščajočih življenjskih stroškov, ki zmanjšujejo razpoložljivi dohodek in možnosti za varčevanje. Kljub zmanjšanju v zadnjih nekaj mesecih so se vloge gospodinjstev letos do oktobra skupno povečale na 25,1 milijarde evrov in še naprej predstavljajo robusten vir financiranja slovenskih bank.

"To je sicer manj od prirastov v enakih obdobjih predhodnih dveh let (2020–2021), ko je bilo varčevanje zaradi ukrepov za blaženje pandemije izrazito povečano," opozarjajo pri BS. Medletna rast vlog gospodinjstev se je tako umirila na 5,7 odstotka, a je še vedno presegla povprečje evrskega območja, ki je 3,4 odstotka. "Ob zaostajanju rasti plač za inflacijo in nadaljnjem naraščanju cen življenjskih potrebščin lahko verjetno tudi v prihodnje pričakujemo skromnejše varčevanje oziroma porabo prihrankov v bankah," napovedujejo pri BS. 

Kreditni standardi so se zaostrili, povpraševanje manjše

Po anketi o bančnih posojilih, v kateri je sodelovalo deset kreditnih institucij, so se kreditni standardi pri posojilih gospodinjstvom in nefinančnim družbam do tretjega četrtletja nekoliko zaostrili. "Banke poročevalke so v tretjem četrtletju med dejavniki zaostrovanja izpostavljale splošne gospodarske razmere in obete ter razmere po panogah," pojasnjujejo pri BS. Standardi so se zaostrili tako pri velikih kot pri majhnih in srednjih podjetjih, v manjši meri pa za stanovanjska in potrošniška posojila.

Pri posojilih gospodinjstvom so po podatkih BS med pogoji izstopali: marže na bolj tvegana posojila, splošni gospodarski obeti in obeti za stanovanjski trg, medtem ko je pri potrošniških posojilih prevladovala kreditna sposobnost potrošnikov. Nekoliko so se zaostrili tudi kreditni standardi za evrsko območje, najbolj pri stanovanjskih posojilih, nekoliko manj pa pri podjetjih in pri potrošniških posojilih. 

"Povpraševanje po posojilih gospodinjstvom se je v tretjem četrtletju močno zmanjšalo," pravijo na BS. Banke so med dejavnike, ki so prispevali k zmanjšanju povpraševanja, izpostavile splošno raven obrestnih mer in obete za stanovanjski trg. Večje število bank pričakuje dodatno zmanjšanje stanovanjskih posojil v zadnjem četrtletju leta, medtem ko le nekaj bank pričakuje zmanjšanje povpraševanja po potrošniških posojilih. Banke v evrskem območju podobno sliko opažajo predvsem pri stanovanjskih posojilih. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar