Poslovanje NLB: Prihodkov več, dobička manj

NLB je v tretjem četrtletju ustvarila 320 milijona evrov prihodkov, čistega dobička pa je bilo za 135,5 milijona evrov, so danes sporočili prek spletne strani Ljubljanske borze.

V predhodnem četrtletju je bilo manj prihodkov, 305,9 milijona evrov, a več čistega dobička - 152 milijonih evrov. Medtem so v tretjem četrtletju lani ustvarili 289,2 milijona evrov prihodkov in 144,5 milijona evrov dobička.

V vseh treh četrtletjih poslovanja letos je banka nabrala 427,5 milijona evrov čistega dobička, kar je desetino več kot v istem obdobju lani. Analitik je pred kratkim napovedal, da je 500 milijonov evrov čistega dobička na letni ravni dosegljiv cilj.

 

 

"Skupina še naprej raste z 8-odstotno organsko rastjo posojil glede na konec leta 2023; potencial rasti pa se je še dodatno povečal v septembru z uspešnim prevzemom Skupine SLS s hčerinskima lizing družbama v Sloveniji (Summit Leasing Slovenija, Ljubljana) in na Hrvaškem (Mobil Leasing, Zagreb)," so zapisali v poročilu. Izpostavljajo še, da se poleg lizinga krepita tudi upravljanje premoženja in bančno zavarovalništvo: "Še večji doprinos tako k rezultatu kot tudi vplivu pa imajo bančne članice Skupine s trgov Jugovzhodne Evrope (JVE), pri čemer vse banke beležijo dobiček in so k skupnemu rezultatu Skupine prispevale 57 odstotkov."

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je ob objavi rezultatov dejal: "Tako naši poslovni rezultati zadnjih treh mesecev, ko trgi JVE pridobivajo na pomenu, kot tudi širša gospodarska gibanja kažejo na nekaj, česar se v NLB Skupini zavedamo že lep čas: na obzorju so spremembe. A v NLB Skupini jim ne le sledimo, ampak pogosto celo narekujemo nekatere trende."

Čisti obrestni prihodki so v tretjem četrtletju znašali 233,7 milijona evrov, kar predstavlja dvoodstotno rast (5,5 milijona evrov) v primerjavi s predhodnim četrtletjem. Obrestni prihodki iz posojil komitentom so se zaradi povečanega obsega posojil povečali za 10,9 milijona evrov, medtem ko so se obrestni prihodki iz stanj pri bankah in centralnih bankah znižali za 4,7 milijona evrov

Čisti neobrestni prihodki (NNII) so rasli hitreje. Zabeležili so 11-odstotno rast v tretjem četrtletju leta 2024 in so znašali 86,2 milijona evrov. 

 

 

Na račun prebivalstva raste obseg depozitov

Na drugi strani so se za štiri odstotke na 148,7 milijona evrov zvišali skupni stroški, "kar je do neke mere posledica stroškov, povezanih s prevzemom Skupine SLS."

Rast obsega kreditov se je nadaljevala, glede na predhodno četrtletje pa so zabeležili 14-odstotno povečanje. Nadaljujejo, da se je v Sloveniji poslovna dejavnost v drugem četrtletju močno okrepila, z visoko novo prodajo kreditov pa se je rast nadaljevala tudi v tretjem četrtletju.

"Depozitna baza Skupine se je povečala za 641,2 milijona evrov glede na konec leta 2023 in dosegla 21.373,9 milijona evrov. Povečanje je posledica rasti depozitov prebivalstva, medtem ko so depoziti gospodarstva in države ostali stabilni glede na konec leta 2023," še razkrivajo.

Kakšna so bila pričakovanja analitikov

V tretjem četrtletju so analitiki pričakovali nekoliko slabše poslovanje kot v drugem.

Vladan Pavlović iz družbe Ipopema je še pred objavo rezultatov napovedal: "V tretjem četrtletju bo pritisk tako na strani odhodkov kot prihodkov. Ne smemo pozabiti na davek na premoženje bank v Sloveniji, ki ga lani nismo imeli v tretjem četrtletju. Prisoten bo nadaljnji pritisk na plače zaposlenih, kar je težava praktično v celi regiji, kjer se vsi soočajo s pomanjkanje delovne sile. Banka je tako prisiljena povečati tudi osebne dohodke, za to pa imamo rezervacije, ki bodo v tem četrtletju verjetno višje kot leto prej, vsaj po tem, kar je banka napovedala za stroške tveganja. Hkrati na prihodkovni strani ne bomo mogli imeti tako močne rasti, da bi vse to banki uspelo nevtralizirati, in ker se je že začelo upadanje obrestnih mer, vrh neto profitne marže pa je bil zabeležen nekje v četrtem četrtletju lanskega leta in 1. četrtletju letošnjega leta. Mislim, da je realno možno, da bo v tem četrtletju manjši padec dobička, in sicer za približno 15 odstotkov, kot je pokazal konsenz, ni pa to nič negativnega in nepričakovanega. Mislim, da je okoli 500 milijonov evrov dobička povsem soliden rezultat."

NLB je v tretjem četrtletju imela 11 odstotkov manj dobička v primerjavi s predhodnim.

 

 

Bloombergovi analitiki so pričakovali več

Napovedi o čistem dobičku za NLB smo preverili tudi v Bloombergovem terminalu. V povprečju (konsenz) so analitiki pričakovali, da bodo v tretjem četrtletju poročali o 139 milijonih evrov čistega dobička. To pomeni, da je dejanski dobiček, ki ga je bilo za 135,5 milijona evrov, zaostal za povprečjem pričakovanj analitikov.

V predhodnem četrtletju so NLB napovedali 131,5 milijona evrov dobička, NLB pa je njihovi napovedi krepko presegla in poročala o 152 milijonov evrov dobička.

Pavlović: Banka ima še prostor za organsko rast "Ne nazadnje celoten trg še naprej raste, NLB pa ima dober regionalni položaj. So med pet najboljših bank na lokalnih trgih. Veliko bolje bi bilo, če bi bil prevzem Addiko Bank uspešen, a tudi brez tega je makrookolje pozitivno, tako da lahko pričakujemo neko vsaj zmerno rast. Tudi na strani tistega dela dohodka, ki ni vezan na obresti, je potencial za rast, saj bo verjetno brezgotovinsko plačevanje in poslovanje, še naprej raslo. V tem segmentu lahko še povečajo prihodke. Prav tako na področju upravljanja premoženja, razvoj digitalnega bančništva. Ali bo prišlo do kakšnega prevzema? Ne vem. Idealna je bila torej Addiko Bank, vendar se lahko zgodi prevzem nenujno banke, morda bo to kakšna družba za upravljanje, lizinška hiša ali ponudniki plačilnih storitev."

Konsolidacija Summit Leasing 

Jovan Sikimić iz Raiffeisen Bank International je že pred objavo rezultatov o poslovanju v tretjem četrtletju napovedal, da bo v poročanju za tretje četrtletje NLB prvič konsolidirala nedavno prevzeti Summit Leasing, "kar bo imelo pozitiven učinek na višino skupnih posojil, pa tudi na poslovni izid banke (čeprav naj bi bil na splošno nevtralen na dobiček skupine, kot je nedavno objavilo vodstvo)".

Pričakoval je, da bo rezultat soliden, brez večjih nihanj. Sicer pa glede na to, da je bil euribor v tretjem kvartalu razmeroma stabilen, je ocenil, da bo obrestna marža ostala bolj ali manj na ravni drugega kvartala ali nekoliko nižje zaradi padca obrestnih mer v Srbiji: "Kreditna rast naj bi bila tako kot v preteklih četrtletjih zelo solidna tako v Sloveniji kot v tujini, skupaj okoli od šest- do sedemodstotna glede na konec leta 2023 in bo do neke mere omilila učinek nižjih marž."

"V tretjem četrtletju pričakujem nadaljnjo rast prihodkov. Kar se tveganj tiče, ne vidimo nekih groženj poslovanju banke, zato bi, razen v primeru izrednih razmer, dobiček moral rasti," je dejal tudi Mihael Antolić iz InterCapitala. Takrat je napovedal tudi rast stroškov, najprej zaradi integracije s Summit Leasingom, pa tudi zaradi inflacije, predvsem pa je izpostavil plače. Pričakoval je nadaljnjo rast tako kreditov kot depozitov (negativen vpliv izpada prihodkov zaradi nižjih obrestnih mer bo zmanjševala rast novoizdanih kreditov), pri tem, da bi krediti morali rasti hitreje zaradi nizkih donosov na depozite.

Kaj o delnici NLB pravijo analitiki

Zanimalo nas je tudi, kakšno so pričakovanja glede gibanja vrednosti delnice, za katero mora vlagatelj danes ta hip odšteti okoli 130 evrov. 

"V nekem srednjeročnem obdobju se zdi delnica še vedno relativno poceni, glede na primerljive banke v srednji in vzhodni Evropi (CEE), zato menim, da ima potencial za rast, sploh, če se zgodba o Addiko Bank ponovno aktualizira," meni Sikimič.

Tudi Antolić je poudaril, da ima delnica NLB potencial za rast. To utemeljuje s tem, da je kazalnik P/B (razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo) okoli 0,8-kratnik, standard v finančni industriji se giblje okoli 1-kratnika, nekatere druge velike regionalne banke pa imajo vrednost še bistveno višjo. Denimo pri Zagrebački banki je večkratnik knjigovodske vrednosti več kot 2,5-kratnik. NLB ustvarja stabilne, rastoče rezultate, nedavno pa so napovedali še drugo dividendo, je pa pri vsem tem treba upoštevati tudi geopolitični in makroekonomski vidik, pa tudi sentiment investitorjev, še dodaja.

Razlogov, da bi delnica izgubila vrednost, Pavlović trenutno ne vidi. Do 500-milijonski dobiček letos bi bil več kot dovolj, da v prihodnjem letu ponovno zvišajo dividendo: "V tem smislu menim, da do padca tečaja delnice ne more priti, glede na to, da je dividendna donosnost še vedno zelo atraktivna, okoli 6,4 odstotka neto na letni ravni. Še več, bolj verjetno je, da delnica nadaljuje rahlo rast."

Kako se bo tečaj delnice gibal na daljši rok, je po Pavlovićevo verjetno odvisno od tega, v kolikšni meri bo banka uspela kompenzirati pritisk na strani obrestnih prihodkov s povečanjem obsega plasiranih sredstev in povečanjem prihodkov od nadomestil in provizij.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar