Ena na ena z direktorico ZBS: Bodo neobanke pohrustale tradicionalne banke?

Najbolj priljubljeni neobanki pri nas, Revolut in N26, sta Slovencem odprli že blizu 76 tisoč transakcijskih računov, kažejo zadnje statistike Finančne uprave. Te digitalne banke na trg prihajajo z vse več storitvami, tudi s posojili, kar je pred dnevi denimo napovedal Revolut. 

Kakšen je vpliv neobank na klasično bančništvo? Se to že odraža pri poslovanju slovenskih bank? Kakšna bo banka prihodnosti? O tem smo se pogovarjali z direktorico Združenja bank Slovenije Stanislavo Zadravec Caprirolo.

Kljub prihodu konkurence direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo ugotavlja, da "številke ne kažejo, da bi prihodki, tudi neobrestni, v bančnem sektorju upadali". Komentira, da je konkurenca na trgu vedno bila in je zdrava, saj potiska naprej razvoj: "Moramo pa se zavedati, da tudi če neobanke na začetku ne zaračunajo storitev, nekje morajo dobiti prihodke. Brez prihodka pač ne morejo živeti, je pa treba pogledati, od kod prihaja."

Prepričana je tudi, da, ko bodo neobanke začele prehajati na bolj kompleksne produkte, če jih bodo želele ponujati, bodo z njimi prišli tudi zelo visoki stroški: "Če začneš recimo sprejemati depozite, to seveda potegne za seboj kar nekaj stroškov, upravljanje tveganj, dajanje sredstev v sklad za jamstvene depozitne sheme in tako naprej." Dodaja še, da slovenske banke zaradi odpiranja transakcijskih računov Slovencev pri neobankah ne zaznavajo odliva komitentov, tega pa tudi niti ne pričakujejo: "Ko nekdo odpre račun pri Revolutu, ga pri nas ne zapre."

Na drugi strani je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle v pogovoru za RTV Slovenija komentiral, da se slovenske banke konkurence dobro zavedajo in jo čutijo, centralni bankirji pa jih tudi na to opozarjajo: "Na to [neobanke] lahko gledamo kot na veliko grožnjo ali pa kot na konkurenco, ki bo spodbudila tradicionalne banke k trendom, ki jih pričakujemo od njih kot potrošniki."

Sogovornica iz interesnega združenja bank ocenjuje, da si bosta poslovna modela v prihodnje postaja vse bolj podobna. Ne bosta ne skrajno neo- ne skrajno tradicionalna banka: "Neobanke, ko bodo začele ponujati večjo paleto produktov, kot samo odpiranje računov in plačilni promet, se bodo morale nekoliko približati tradicionalnemu poslovnemu modelu, predvsem zaradi regulative. In tradicionalne banke s tradicionalnim poslovnim modelom se seveda postopoma vse bolj digitalizirajo in postajajo v segmentu ponovnega odpiranja računov, plačilnega prometa, določenih vrst storitev enake oziroma vedno bolj podobne tem popolnoma digitaliziranim neobankam."

Kaj pa, ko pride do težav

Iz Revoluta so nedavno v pogovoru za našo televizijo Bloomberg Adria razkrili, da razmišljajo o ponujanju potrošniških posojil v Slovenji. Sogovornica ne pričakuje, da bi vstop Revoluta na trg posojil pomembneje vplival na poslovanje slovenskih bank: "Čezmejno kreditiranje je že zelo dolgo omogočeno in vemo, da so naši prebivalci že od nekdaj, če je bilo zanje ekonomsko smiselno, hodili tudi na primer v Avstrijo in tako naprej."

Ob tem opozarja, da se utegne zaplesti, ko pride do kakšnih težav: "Zato je dobro imeti sogovornika, da poznaš predpise. Če se nekdo zadolži pri slovenski banki, ki jo nadzira slovenski nadzornik, veljajo slovenski predpisi, tako pri izvršbi kot drugje. Če se zadolžiš v državi, torej pri banki čezmejno, veljajo predpisi za vse postopke tiste druge države, ki jih seveda ne poznamo in se lahko soočimo s kakšnim presenečenjem."

Ponovno je poudarila, da konkurenca ni strašljivec in je običajno zdrava, da pa je treba vedno stvari gledati celostno: "Pri tri tisoč evrov potrošniškega kredita morda ne, ko pa gre za bolj pomembne odločitve, kot so stanovanjski krediti, pa priporočamo, da tudi ko se pregledujejo ponudbe doma, da jih primerjamo, pregledamo, se pozanimamo tudi o tem, kakšni so postopki, če se kje kaj zatakne, s kom se bomo pogovarjali, imamo sploh kakšnega sogovornika ali imamo samo elektronski naslov in računalniško obdelavo na drugi strani."

Ko doma dobiš manj posojila kot čez mejo

Sogovornica je poudarila tudi zakonodajo. Tudi neobanke so že zdaj regulirane, tako kot drugi ponudniki finančnih storitev, odvisno je le, katere in koliko finančnih storitev ponujajo. So pa razlike lahko na bolj lokalnih ravneh, denimo pri makrobonitetnih instrumentih: "Kot veste, imamo v Sloveniji makrobonitetne instrumente, ki zelo omejujejo gospodinjstva pri zadolževanju. Tako se ista fizična oseba čezmejno lahko bistveno bolj zadolži, kot se lahko doma. Ali je to dobro ali slabo, vsekakor bi bilo zelo pomembno, da se v bodoče nadaljuje trend zagotavljanja enakih pogojev poslovanja vsem znotraj EU, ki ponujajo enako vrsto produktov."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar