Rekordna dobičkonosnost evropskih bank velikank, donosne tudi delnice

Čeprav je junija Evropska centralna banka (ECB) prvič v skoraj petih letih znižala obrestne mere, je dobičkonosnost vodilnih evropskih bank dosegla rekordno raven. Temu so sledile tudi vrednosti delnic. Delničarji najdonosnejših se lahko od začetka leta pohvalijo z več kot 60-odstotnim donosom (vključujoč dividende).  

Povprečna donosnost kapitala za 110 bank, ki jih neposredno nadzoruje ECB, je v drugem četrtletju dosegla 10,1 odstotka. To je najvišja raven, odkar je ECB pred skoraj desetletjem začela objavljati podatke.

Razcvet dobičkov je posledica višjih obrestnih mer, ki so spodbudile rast neto obrestnih prihodkov. Čisti obrestni prihodki so se v drugem četrtletju medletno povprečno povečali za 6,5 ​​odstotka. Po dveh znižanjih ECB bančniki pričakujejo, da se bodo prihodki od obresti sčasoma zmanjšali, obenem pa so dejali, da naj bi ostali nad ravnmi, ki so bile dosežene pred dvigom obrestnih mer.

Ob tem je bila po podatkih ECB neto obrestna marža za evropske banke v povprečju 1,61-odstotna, medtem ko je bila pred enim letom pri 1,53 odstotka. Kot opažajo pri ECB, pa so razlike med državami precejšnje. Tako denimo banke na francoskem trgu dosegajo 0,9-odstotno neto obrestno maržo, medtem ko je ta v Latviji pri 3,8 odstotka. Tudi banke v Sloveniji se uvrščajo blizu vrha, povprečna neto obrestna marža je namreč v drugem četrtletju znašala 3,6 odstotka.

Vroče bančne delnice

Da si bančniki letos manejo roke, je razvidno tudi na borznem parketu. Evropski indeks za bančni sektor (Euro Stoxx Banks) je od začetka leta pridobil 28 odstotkov, s čimer je za 12 odstotnih točk prehitel vsesplošni evropski indeks Euro Stoxx 600. Preverili smo, kako donosne so delnice evropskih bank velikank od začetka leta.

Višje obrestne mere so prispevale k 70-odstotni rasti tržne kapitalizacije večjih evropskih bank od najnižje vrednosti pred dvema letoma v skupni vrednosti 440 milijard evrov, pišejo analitiki Bloomberga. Banka z največjo kapitalizacijo v Evropi HSBC s sedežem v Londonu, ki dosega 150 milijard evrov, je od začetka leta vlagateljem prinesla dobrih 17 odstotkov donosa, če upoštevamo dividendo.

S tem se sicer uvršča šele na rob prve dvajseterice bank po skupnem donosu za vlagatelje, kjer je upoštevana tako rast vrednosti delnice od začetka leta kot izplačana dividenda. Po tem kazalniku je najdonosnejša britanska National Westminster Bank, ki je vlagateljem prinesla več kot 66-odstotni donos. Sledita italijanska Unicredit, ki je šesta največja po tržni kapitalizaciji, in španska CaixaBank, obe pa sta delničarjem prinesli več kot 60-odstotni donos.  

Kljub visokim vrednostim delnic pa so ocene analitikov za evropske banke v zadnjih treh mesecih ostale stabilne. Po podatkih Bloomberga so njihova priporočila v povprečju približno pri vrednosti 3,9, pri čemer pet pomeni, da svetujejo nakup, tri držanje in ena označuje priporočilo prodaje.

Intesa Sanpaolo je obdržala položaj najbolj priljubljenega posojilodajalca med analitiki, potem ko je ocena Unicredit s 4,8 februarja upadla na 4,5. To sta tudi edini banki, pri katerih nihče od analitikov ne priporoča prodaje delnic.

Cikel rasti dobičkov se ustavlja

Številne evropske banke ob prehodu v drugo polovico leta kotirajo blizu najvišjih borznih vrednosti v zadnjih 15 letih, vendar znižanje obrestnih mer ob povečanju stroškov grozi, da se bo dvoletni cikel rasti dobička kmalu ustavil. "Inercija bank je kar dolga, tako da bo, kar se tiče poslovanja, še prihodnjega pol leta vse 'oh in sploh'," je bančno poslovanje v intervjuju orisal Jure Kvaternik, predsednik uprave Deželne banke Slovenije.

Kljub temu pa poudaril, da se bančniki zavedajo, da bodo v letu 2026 resni izzivi za poslovanje. "Banke smo se razlezle in nismo več tako varčne, napovedi pa so jasne: obrestni prihodki bodo dramatično upadli," je ocenil Kvaternik.

Tržno implicirana cena lastniškega kapitala (COE) francoske Societe Generale za prihodnje leto je po podatkih Bloomberga pri visokih 22 odstotkih. Po višini sledijo Santander, Barclays, Standard Chartered in Deutsche Bank, ki so le malo pod 20-odstotno mejo. Mediana sektorja je pri 14 odstotkih.

Netijo se tudi bančne prevzemne bitke

Na evropskem bančnem trgu trenutno odmeva tudi morebitni prevzem nemške Commerzbank, ki ga namerava izpeljati italijanska banka Unicredit. Ta banka s sedežem v Milanu je v ponedeljek objavila, da je povečala svoj delež v Commerzbank na okoli 21 odstotkov in vložila zahtevo za povečanje tega deleža na 29,9 odstotka. Vpletla se je tudi politika.

Italijanski politiki s premierko Giorgio Meloni na čelu so vse bolj razočarani nad nasprotovanjem Nemčije morebitnemu prevzemu Commerzbank. Nemška vlada je bila namreč največji delničar Commerzbank. Nekateri v Rimu so izrazili tudi razočaranje nad glavnim izvršnim direktorjem Unicredita Andreo Orcelom, ker je bil preveč agresiven v ponudbi za nemško banko, neuradne vire navaja Bloomberg. Skrbi jih, da bi to lahko vplivalo na odnose med državama.

Kancler Olaf Scholz je v ponedeljek okrepil retoriko: "Neprijazni napadi, sovražni prevzemi niso dobra stvar za banke, zato je nemška vlada tukaj zavzela jasno stališče," je dejal Scholz. Kljub temu se zdi, da ima morebitni prevzem vsaj nekaj podpore v Nemčiji. Frank Schaeffler, član odbora za finance in proračun v nemškem parlamentu, je za Bloomberg dejal, da je "ključno", da Berlin zmanjša svoj delež v Commerzbank.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar