"Banke so navajene poslovanja v okolju nizkih obrestnih mer," je povedal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. Zanimalo nas je, kako bo na poslovanje bank vplivalo napovedano zniževanje obrestnih mer ECB, medtem ko se stroški poslovanja bank v Sloveniji povečujejo.
Banka Slovenje je naredila stresni test za triletno obdobje po več scenarijih, rezultati kažejo, da so banke dobro pripravljene na morebitne šoke, je na vprašanje Bloomberg Adria odgovoril Primož Dolenc.
Če so banke v obdobju visokih depozitnih obrestnih mer ECB dobro zaslužile z deponiranjem denarja pri ECB, sedaj denar premikajo v druge finančne instrumente, na primer obveznice, ki prinašajo višje donose, je povedal Dolenc.
Preberi še
Nov znak, da bo ECB obrestne mere znižala tudi na zasedanju na Brdu
Evropski centralni bankirji se bodo na Brdu pri Kranju sestali 16. in 17. oktobra.
08.10.2024
Kako premožni so dejansko Slovenci?
V letu 2021, za katerega so na voljo zadnji podatki, je imela sekundarno nepremičnino dobra četrtina Slovencev.
08.10.2024
Ena na ena z direktorico ZBS: Bodo neobanke pohrustale tradicionalne banke?
Številke ne kažejo, da bi prihodki, tudi neobrestni, bančnem sektorju zaradi neobank upadali, pravi direktorica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo.
04.10.2024
Kako zadolženi so Slovenci na karticah?
Slovenci smo zadolženi za 11,5 milijarde evrov, če seštejemo stanovanjska in potrošniška posojila ter dolg na kreditnih karticah.
07.10.2024
Višji stroški zaradi davka na bilančno vsoto
"Banke izkoriščajo ugodne razmere na trgu" za nakup papirjev, ki prinašajo višje obresti, je povedal namestnik guvernerja. Padec obresti bo vsekakor imel učinek na poslovanje bank, a ta učinek ne takojšen in bo postopen.
Stroški pa bankam rastejo predvsem zaradi uvedbe davka na bilančno vsoto bank, je povedal Dolenc. Ta davek v višini 0,2 odstotka bilančne vsote je država uvedla za financiranje obnove po lanskih poplavah in je začel veljati z letošnjim letom. Banke so se pripravile na ta strošek, je povedal Dolenc.
Banka Slovenje je naredila stresni test za triletno obdobje po več scenarijih, rezultati kažejo, da so banke dobro pripravljene na morebitne šoke, je odgovoril Primož Dolenc.
Že maja je Primož Dolenc opozoril, da bodo morale banke najti nove vire prihodkov, da bodo lahko financirale svoje delovanje in ustvarjale dobičke, saj bodo obresti ECB postopoma upadle.
Banke v Sloveniji sicer še vedno kujejo rekordno visoke dobičke. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so ustvarile 791,5 milijona evrov dobička, kar je 24,3 odstotka več kot v tem obdobju lani (636,5 milijonov evrov). Del dobičkov so banke pretvorile v lastni kapital, kar je še povečalo njihovo odpornost na morebitne šoke, je povedal Dolenc.
Tveganja za slovenski bančni sistem trenutno prihajajo iz zunanjega okolja, ocenjujejo pri Banki Slovenije; na prvem mestu so to kibernetske grožnje, povezane z geopolitičnimi razmerami v svetu, pa tudi tveganja zaradi podnebnih sprememb.
Zelo nizek delež nedonosnih posojil
Makroekonomska gibanja sicer za Slovenijo ostajajo ugodnejša kot v povprečju v območju evra, je povedala direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika v Banki Slovenije Meta Ahtik.
Slovenija ima višjo gospodarsko rast kot evrsko območje in podobne so tudi napovedi za naprej, čeprav se te nekoliko slabšajo, je dejala. Inflacija pa se je znižala pod ciljno vrednost dveh odstotkov in je nižja kot v povprečju evrskega območja, je povedala Meta Ahtik.
Dobre razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na podatkih bančnega sektorja. Delež nedonosnih posojil, kjer posojilojemalci zamujajo z odplačili, je zgolj enoodstoten. Morebitno poslabšanje razmer bodo lahko podjetja ublažila zaradi rekordno visokih preteklih dobičkov in visoke likvidnosti, je ocenil Primož Dolenc.