Dvomestna rast stroškov: Banke so se 'razlezle'

Kljub novemu znižanju obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) so prihodki bank letos do septembra še vedno za četrtino večji glede na enako obdobje lani. Ob monetarnem sproščanju pa je glede dobičkonosnosti bank povedno predvsem to, da ne rastejo samo prihodki, ampak tudi obseg stroškov. 

Operativni stroški bank so v prvih osmih mesecih medletno zrasli za petino, kažejo novi podatki Banke Slovenije. Obsegali so 662,7 milijona evrov, medtem ko je bruto dohodek za malenkost presegel 1,58 milijarde evrov.

"Banke smo se razlezle in nismo več tako varčne, napovedi pa so jasne: obrestni prihodki bodo dramatično upadli. Vedeli smo, da se bo to zgodilo prej ali slej," je v intervjuju za Bloomberg Adria ocenil Jure Kvaternik, predsednik uprave Deželne banke Slovenije (DBS).

Kot je sicer poudaril, je inercija bank kar dolga, tako da bo, kar se tiče poslovanja, še prihodnjega pol leta po njegovih besedah 'vse oh in sploh'. "Zavedamo pa se, da bodo v letu 2026 resni izzivi za poslovanje bank," je ocenil Kvaternik.

Dobiček bank medletno raste malenkost počasneje kot stroški

Trenutno ustvarjen dobiček bank na slovenskem trgu ostaja velik. Banke so v osmih letošnjih mesecih ustvarile 771,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 18,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Čiste obresti so do konca avgusta dosegle skoraj 1,06 milijarde evrov, kar je 14,3 odstotka več kot v enakem času lani. 

Prihodki od obresti so bili z 1,44 milijarde evrov večji za 24,8 odstotka, odhodki za izplačane obresti pa so narasli za 67 odstotkov, na 384,6 milijona evrov. Z nižanjem obrestnih mer se bodo sicer tudi odhodki za obresti zniževali.

Občutno, za tretjino, pa so letos poskočili neobrestni prihodki, ki jih banke ustvarijo s provizijami in opravninami. Dosegli so 523,4 milijona evrov, medtem ko so neto opravnine narasle za 7,5 odstotka, na 278,2 milijona evrov.

"Banke so ob pričakovanju postopnega zniževanja obrestnih mer in upočasnjevanju rasti neto obresti začele spet dajati več poudarka neobrestnim prihodkom," so zapisali v mesečnem poročilu Banke Slovenije. Pisali smo tudi o novih cenikih, ki so začeli veljati pred kratkim. 

Kaj poganja rast stroškov?

Banke so po večini v poročilih napovedale, da se bodo stroški medletno povečevali, k čemur so v veliki meri prispevali višji stroški dela kot odgovor na inflacijo. A glavni razlog za porast stroškov tiči drugje. 

"Stroški bankam rastejo predvsem zaradi uvedbe davka na bilančno vsoto bank," je povedal viceguverner Primož Dolenc. Omenjeni davek v višini 0,2 odstotka bilančne vsote je država uvedla za financiranje obnove po lanskih poplavah in je začel veljati z letošnjim letom. "Banke so se pripravile na ta strošek," je pred kratkim na dogodku povedal Dolenc.

Že maja je Dolenc opozoril, da bodo morale banke najti nove vire prihodkov, da bodo lahko financirale svoje delovanje in ustvarjale dobičke, saj bodo obresti ECB postopoma upadle.

Zaradi petletne uvedbe davka na bilančno vsoto bank so odhodki največje banke po bilančni vsoti pri nas že narasli. "Odhodki iz davka na bilančno vsoto bank za NLB Skupino in NLB so v prvih šestih mesecih znašali 16.210 tisoč evrov," so navedli v medletnem poročilu.

Stroški so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 18,1 milijona evrov ali osem odstotkov (brez upoštevanja davka na bilančno vsoto v višini 16,2 milijona evrov), od tega so stroški dela obsegali 12,1 milijona evrov, navajajo v NLB.

Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) je bil 42,8 odstotka (iz izračuna je sicer izključen davek na bilančno vsoto), kar pomeni znižanje za 4,2 odstotne točke glede na enako obdobje lani. "To izboljšanje je posledica močne rasti čistih prihodkov iz poslovanja, ki je prehitela rast stroškov," so pojasnili.

Obrestni prihodki so se v prvem polletju povečali za tretjino, na drugi strani pa so povišani stroški financiranja (zaradi večjega grosističnega financiranja) in višje obrestne mere na depozite (s pozitivnim vplivom na obseg depozitov, še posebno prebivalstva) vodili k znatnemu 106-odstotnemu povečanju obrestnih odhodkov glede na enako obdobje lani. 

Tudi v drugem bančnem velikanu pri nas, združeni OTP banki, se pripravljajo na obdobje nižjih obrestnih mer. "Osredotočamo se na aktivno upravljanje obrestnega tveganja, kar nam omogoča stabilizacijo obrestnih prihodkov tudi v daljšem obdobju," so pojasnili.

Nedavna združitev bank bo po njihovih besedah omogočila boljšo finančno stabilnost, zmanjšala stroške in strankam prinesla večji nabor storitev. "Ponujamo širši nabor produktov in storitev, ki omogočajo navzkrižno prodajo in ustvarjanje neobrestnih prihodkov," priznavajo v OTP.