Kako bodo nižje obrestne mere topile dobičke bank

Včeraj je Evropska centralna banka (ECB) že drugič letos znižala ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Lani pa je šestkrat dvignila ključne obrestne mere skupaj za 200 bazičnih točk. Ključna obrestna mera pa je bila konec leta pri 4,5 odstotka. Posledično so rasli neto obrestnih prihodkov - slovenski bančni sistem je bil po podatkih Banke Slovenije (BS) celo med tistimi v evrskem območju z najvišjimi stopnjami rasti. 

Izjemno dobro obdobje za banke, ki se je nadaljevalo v prvem polletju, pa ne bo trajalo večno. "Letos lahko pričakujemo 'normalizacijo' rasti bančnih dohodkov in dobičkov," so zapisali v poročilo za finančno stabilnost pri BS. Junija je namreč prišlo do obrata v denarni politiki ECB, po septembrskem srečanju pa so obrestne mere skupaj znižali za 50 bazičnih točk. Kako se bo to poznalo na prihodnjih dobičkih bank na slovenskem trgu?  

Velik apetit slovenskih bank

K povečanju neto obrestnih prihodkov bank so lani prispevali pozitivni cenovni učinki z naložbene strani bančnih bilanc, ki so izvirali predvsem iz posojil in najbolj likvidnih naložb pri ECB ob počasnem prilagajanju pasivnih obrestnih mer. Zaradi velikega obsega likvidnih sredstev, ki jih imajo banke v obliki mejnega depozita pri ECB, in ob nizkih depozitnih obrestnih merah so obresti bank rasle – to pa dobro ponazarja obrestni razmik.

BS je maja (zadnji dostopni podatki) objavila, da je obrestni razmik pri gospodinjstvih dosegel 4,5 odstotne točke in je tako še enkrat višji od povprečnega obrestnega razmika, ki ga dosegajo banke v evrskem območju. Obrestni razmik je razlika med povprečnimi obrestnimi merami za posojila in povprečnimi obrestnimi merami za vloge. Na podobnih ravneh in podobni razliki do evrskega območja pa je bil tudi pri nefinančnih družbah.

Primer: Obrestni razmik v praksi pomeni, da banka za 100 evrov danega posojila zahteva povprečno pet evrov obresti, medtem ko komitent na vezanih 100 evrov dobi 0,5 evra obresti. Kako visoke so trenutne obrestne mere in kako se bo do konca leta spreminjala medbančna obrestna mera euribor, smo pisali tu. 

"Pri gospodinjstvih je bil večji že v letih pred prvim zvišanjem ključnih obrestnih mer in glede na evrsko območje odražal višje posojilne obrestne mere za gospodinjstva, nižje obrestne mere na vloge gospodinjstev ter strukturo vlog, saj vloge na vpogled pri nas obsegajo večji delež vseh vlog gospodinjstev," pojasnjujejo na BS. 

Omenjene spremembe so botrovale k precej močnejšemu zvišanju aktivnih obrestnih mer v primerjavi s pasivnimi. Velika večina vlog nebančnega sektorja je namreč vpoglednih s skoraj ničelnimi stroški financiranja. 

Kdaj bodo začeli kopneti obrestni prihodki?

K zmanjšanju dohodka oziroma neto obrestnih prihodkov lahko postopoma začne prispevati zlasti upadanje obsega posojil, vendar pa je po oceni BS trenutno ta vpliv še majhen. "Neto obrestni prihodki bodo začeli upadati, ko se bodo začele obrestne mere zniževati," so zapisali.

Kot pravijo, pa bo prilagajanje potekalo predvsem prek aktivne strani bančnih bilanc (posojil), ker so se v obdobju zviševanja obrestnih mer te na strani naložb precej bolj povečale kot pri virih oziroma vlogah. 

Drugi generator dobička bank pa so neobrestni prihodki. "Banke so ob pričakovanju postopnega zniževanja obrestnih mer in upočasnjevanju rasti neto obresti začele spet dajati več poudarka neobrestnim prihodkom," so zapisali na BS. 

Neto neobrestni prihodki lani in v prvih mesecih letos niso pomembneje vplivali na spremembo ustvarjenega dohodka bank, je pa njihova rast v prvih mesecih leta pozitivna. Pomemben del teh so prihodki od nadomestil, ki jih banke zaračunajo za opravljanje različnih storitev za stranke. 

Večina bank je nove cenike objavila spomladi, medtem ko so pri Novi Ljubljanski banki (NLB), Intesi Sanpaolo in Sparkasse spremembe cenika napovedali z julijem oziroma avgustom. Katere storitve so podražili, smo pisali junija.

Analiza: Kako občutljivi na spremembo obrestnih mer so prihodki bank

V bankah se zavedajo, da bo poslovanje v drugi polovici leta in predvsem v prihodnjem letu zaradi nižjih obrestnih mer spet težje. V poslovnih poročilih zato objavljajo oceno občutljivosti sprememb obrestnih mer na čiste obrestne prihodke. 

Banke pri tem sicer niso povsem poenotene – nekatere objavljajo ocene za štiri različne scenarije, nekatere pa samo za primer znižanja ali zvišanja obrestnih mer ECB v višini 200 bazičnih točk, ki velja za najslabši možen scenarij.

NLB

Nova ljubljanska banka (NLB) je podrobno analizo sprememb obrestnih mer objavila v četrtletnem poročilu. V primeru, da so obrestne mere ECB nižje za 50 bazičnih točk, se bodo čisti obrestni prihodki NLB zmanjšali za 43,5 milijona evrov.

Če bi se obrestne mere znižale za 100 bazičnih točk, pa bi se čisti obrestni prihodki zmanjšali za 87,6 milijona evrov, večinoma zaradi stanja denarnih sredstev in obrestne mere euribor. "Da bi stabilizirali čiste obrestne prihodke, se bo treba osredotočiti na povečano prodajo posojil s fiksno obrestno mero, aktivno upravljanje financiranja, dejavnosti varovanja pred tveganjem in podaljševanje ročnosti in obsega portfelja vrednostnih papirjev bančne knjige," so zapisali v četrtletnem poročilu.

Predhodne napovedi banke za poslovno leto 2024 so vključevale razumno mero previdnosti, predvsem glede še vedno prevladujočega tržnega mnenja, da se bodo obrestne mere do konca leta 2024 znižale za približno 150 bazičnih točk.

Poleg vpliva na obrestne prihodke merijo tudi občutljivost ekonomske vrednosti finančnih instrumentov. Omenjena metoda predstavlja sedanjo vrednost prihodnjih neto denarnih tokov. Z ekonomskega vidika občutljivost kapitala pri najslabšem regulatornem scenariju (vzporedni dvig za 200 bazičnih točk) znaša 4,2 odstotka temeljnega kapitala (Tier 1) skupine.

Nova KBM

Druga največja banka po tržnem deležu na domačem trgu Nova KBM, ki zdaj sodi v OTP banko, je naraščajoče obrestne mere lahko izkoristila zaradi relativno kratkega trajanja portfelja obveznic in posojil, velika presežna likvidnost pa je bila na voljo za nove naložbe. "Po znatnem zvišanju tržnih obrestnih mer leta 2023 je banka spremenila naložbeno strategijo in povečala naložbe v dolgoročne vrednostne papirje, da bi ohranila donose v okolju visokih obrestnih mer," so navedli v letnem poročilu.

Nove naložbe v portfelj dolžniških vrednostnih papirjev ob hkratnem nadaljevanju dejavnosti varovanja pred tveganji po njihovih besedah zmanjšujejo prihodnjo občutljivost obrestnih prihodkov, zlasti za obrestne šoke navzdol. 

Rezultat stresnega testa v obliki vzporednega premika krivulje donosnosti prikazuje, da bi se na zadnji dan lanskega leta v primeru porasta obrestnih mer za 200 bazičnih točk ekonomska vrednost kapitala zmanjšala za 81,4 milijona evrov oziroma 8,7 odstotka regulatornega kapitala, medtem ko je 31. december 2022 razlika predstavljala 3,8 odstotka regulatornega kapitala. 

V primeru padca obrestnih mer za 200 bazičnih točk bi se ekonomska vrednost kapitala na dan 31. december 2023 povišala za 95,4 milijona evrov oziroma 10,2 odstotka regulatornega kapitala, medtem ko je na dan 31. december 2022 razlika predstavljala 4,3 odstotka regulatornega kapitala. Rezultat z največjo negativno spremembo ekonomske vrednosti kapitala šestih scenarijev za stresno testiranje je na dan 31. december 2023 predstavljal 9,6 odstotka Tier 1 kapitala.

SKB

Tudi skupina SKB zdaj spada v OTP bank, obrestno občutljivost spremembe obrestne mere pa izračunava na ekonomsko vrednost kapitala (EVE). Občutljivost neto obrestnih prihodkov izračunajo na podlagi različnih stresnih scenarijev, občutljivost obrestnih prihodkov pa uravnavajo znotraj interno predpisanih limitov.

"Skupina SKB optimizira izpostavljenost spremembam obrestnih mer glede na strukturo bilance stanja ter posledično razporejenost produktov z variabilno in fiksno obrestno mero različnih ročnosti," so zapisali v poročilu. V primeru padca obrestnih mer za 200 bazičnih točk bi se neto obrestni prihodki zmanjšali za 17 milijonov evrov, v primeru porasta pa za osem milijonov evrov.

Intesa Sanpaolo

Zaradi strmega dviga obrestnih mer so se tudi na Intesi Sanpaolo začeli zavedati povečanega obrestnega tveganja, zato so začeli z internimi ukrepi za omejitev občutljivosti neto obrestnih prihodkov in s tem ekonomske vrednosti lastniškega kapitala. 

"Povečanje obrestnih mer predstavlja tudi posledično tveganje za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti pri posojilih, vezanih na variabilno obrestno mero zaradi spremembe euriborja, kar je najbolj izrazito na področju hipotekarnega kreditiranja prebivalstva, kjer se stranke običajno odločajo za posojila z daljšo ročnostjo," so pojasnili. 

Z namenom omejevanja obsega izpostavljenosti tveganju obrestno občutljive marže so postavili limit v višini 11 milijonov evrov na spremembo obrestnih mer za 50 bazičnih točk. Enkratno zvišanje tržnih obrestnih mer za takšno višino bi pozitivno vplivalo na obrestno maržo v znesku 6,4 milijona evrov, medtem ko bi nenadno znižanje obrestnih mer za 50 bazičnih točk negativno vplivalo na obrestno maržo v znesku 6,8 milijona evrov. 

Unicredit

V Unicreditu pa ugotavljajo, da se je skupna izpostavljenost premiku obrestne krivulje lani v primerjavi z letom 2022 v povprečju zmanjšala zaradi povečanja skupnega stabilnega zneska sredstev depozitov brez dospelosti (depoziti na vpogled in varčevalni računi), ki se pobotajo sredstva s fiksno obrestno mero. 

Rezultati stresnega testiranja so pokazali, da bi nenaden vzporedni premik obrestnih mer navzgor za 200 bazičnih točk ob koncu leta 2023 absorbiral približno 8,9 odstotka kapitala banke, kar je občutno pod mejno vrednostjo 15 odstotkov. Rezultat se je v primerjavi s koncem leta 2022 (11,9 odstotka) izboljšal zaradi nižje skupne izpostavljenosti obrestnemu tveganju v bančni knjigi.

Na zadnji lanski dan bi se obrestni prihodki ob takojšnem dvigu obrestnih mer za 50 bazičnih točk znižali za 4,2 milijona evrov, v nasprotnem primeru pa bi se povišali za 3,9 milijona evrov. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar