Jure Kvaternik, DBS: 'Takojšnja plačila so postala nevarna za komitente in banke'

"Varnost plačil je postala tarča goljufij. Poskušamo jih učinkovito naslavljati, ampak so nasprotniki hitrejši, vsote pa vedno večje," pravi Jure Kvaternik, predsednik uprave Deželne banke Slovenije (DBS). Ob tem poudarja, da je za komitente pomemben tudi fizični stik, v Sloveniji pa nastaja vse več sivih con, kjer bančnih poslovalnic ni. "Poslovne enote niso zgolj strošek, ampak tudi prihodek," je dejal. 

S Kvaternikom, ki je bil pred tem tudi izvršni direktor in član uprave v zavarovalnici Adriatic Slovenija in glavni finančnik pri KD Group, smo v intervjuju govorili tudi o ekscesnih dobičkih bank, konkurenci fintechov in konsolidaciji bančnega trga pri nas. Pojasnil pa je tudi, zakaj je osredotočenost Nove Ljubljanske banke (NLB) na hrvaški trg pozitivna za DBS. 

Evropska centralna banka (ECB) je znova znižala obrestne mere. Kako trenutna monetarna politika vpliva na poslovanje Deželne banke Slovenije in kakšne so napovedi za naprej?

Vedeli smo, da se bo to zgodilo prej ali slej. Morda se zdi, kot da je veselo obdobje visokih obrestnih mer trajalo več let, pa ni bilo tako. Tako je bilo leto in pol, pa že na začetku se je vedelo, da nato prihaja sproščanje. Že od lanskega leta se napoveduje, da bo medbančna obrestna mera euribor ob koncu prihodnjega leta upadla na nekje 2 do 2,2 odstotka. Ampak inercija bank je kar dolga, tako da bo, kar se tiče poslovanja, še prihodnjega pol leta vse 'oh in sploh'.

Banke smo se razlezle in nismo več tako varčne, napovedi pa so jasne: obrestni prihodki bodo dramatično upadli, sicer tudi na drugi strani pri odhodkih. Čeprav v javnosti slišim, da banke posplošeno nič ne dajemo na depozite, ampak nekatere dajemo. Res pa je, da je ogromno sredstev na vpogled. Varčevalce skušamo stimulirati, ampak se ta sredstva zaradi številnih razlogov ne prestavljajo.

Dejansko je obrestni razmik, ki ga meri Banka Slovenije, pri nas dvakrat večji od evrskega povprečja, pri večjih bankah pri nas pa je še večji. Manjše namreč z akcijskimi ponudbami še naprej spodbujajo vezavo sredstev. Kako boste nadomestili izpad obrestnih prihodkov, ki ste ga omenili? Obdobje ekscesnih bančnih dobičkov se verjetno izteka.

Ekscesnih dobičkov ne bo več, ampak dobički bodo, saj smo kot subjekti temu namenjeni. Prišlo bo do razlik od banke do banke. Mi smo stara banka, ki ni bila v delu sanacije bančnega sistema. Sanirali smo se sami, zato smo bili tudi nekaj let bolj zadržani oziroma konservativni. Zdaj smo poravnali dolgove in gremo naprej. Dejstvo pa je, da se donos slovenskih bank ne more primerjati z denimo ameriškimi bančnimi velikani, tam je tudi usmeritev lastnikov in sama poslovna strategija nekoliko drugačna.

Kakšen pa je potencial širitve tržnega deleža za takšno manjšo banko na našem trgu?

Ko govorimo o tržnih deležih bank, se ponavadi gleda bilančna vsota. Bilančno vsoto lahko zelo hitro dvignemo, na primer pridobimo depozit ali vložimo v državne obveznice in smo kar naenkrat večji. Ampak to so kratkoročne rešitve, ki niso trajnostne. Tržni delež je veliko bolj zanimiv po številu kosov, torej koliko imaš strank, podeljenih kreditov in tako naprej. Po bilančni vsoti imamo nekje 2,5-odstotni delež, ampak po številu komitentov smo nekje pri štirih odstotkih. Mali bankirji imamo večje število kosov, ki pa imajo manjši volumen. 

V zadnjem času je na slovenskem trgu prišlo do določene koncentracije, imamo dve banki velikanki. Kako v DBS, ki je manjša banka pri nas, gledate na to?

Poleg dveh velikih imamo še nekje 12 manjših igralcev. Konsolidacija bo potekala naprej. Želimo v smer združevanja ali prevzemanja, ker če si zadnji v vrsti, potem boš prej ali slej prevzet. Kot DBS smo sicer nekoliko pod radarjem velikih, a imamo svoj prostor pod soncem. Nismo na naslovnicah osrednjih medijev, ampak denimo na naslovnicah lokalnih. Nastali smo iz kmetijskega sektorja in tam imamo največji delež, ampak če pogledamo drugače ‒ celotna kmetijska panoga pomeni skupaj blizu pol milijarde evrov kreditov. 

Je cilj rasti dalje?

Absolutno, brez rasti nas ne bo. Seveda nam je pomagala inflacija, ker so bili v tem obdobju tudi krediti višji. Imamo ambiciozne načrte glede rasti, prostora je ogromno. Veliki banki pri nas imata potem manjši fokus na polju, kjer smo prisotni mi. Nas ne zanimajo ogromne institucije, ampak ta srednji del. Pri nas je en kup srednjih in malih podjetij, ki so izjemna. Imamo tudi določene prevzemne tarče na slovenskem trgu, lahko povem, da se bo kmalu nekaj zgodilo. O podrobnostih še ne morem govoriti.

Kako pa komentirate neuspelo potezo NLB, da bi prevzela večinski delež v avstrijski Addiko Bank? 

Osredotočenost NLB je zdaj na hrvaški trg, pa tudi na Kosovo in Albanijo. Kot rečeno, to je za nas super, ker potem izgubljajo fokus na domačem trgu. Prav zaradi komitentov smo preživeli na slovenskem trgu. Imamo izjemno zvesto bazo, tudi sredstva vlagamo bolj konservativno. 

Poslovni modeli bank se zadnjih deset let skoraj niso spreminjali, določene spremembe je spodbudila digitalizacija. Katere potrebe komitentov bi še lahko nagovarjali?

Do velikanskih sprememb še ni prišlo, se pa tega iskreno bojimo. Če pogledamo avtomobilsko industrijo ‒ tam se je vse hitro obrnilo. Naš glavni fokus, torej kreditiranje, bo ostalo tudi v prihodnje, v kakšni obliki pa je težko reči. 

V banki je izjemno težko narediti nov produkt in ga spraviti v obstoječ sistem, zato se raje odločamo za partnerstva z drugimi. Posebnost naše banke je, da smo povsod prisotni, imamo največjo mrežo poslovnih enot.

Je v času hitre digitalizacije fizični stik predvsem v omenjenih sivih conah pridobil pomen?

Fizični stik je bil vedno pomemben, pomen pa so zdaj pridobile naše poslovalnice tam, kjer drugih več ni. Tudi v tujini obstaja gora manjših bank, ki ne poslujejo samo v mestnih središčih. Tudi na podeželju je resen posel in resni ljudje, tako da ne smemo podcenjevati ruralnega okolja. V Veliki Britaniji so denimo z zakonom bankam prepovedali nadaljnje zapiranje poslovnih enot. Optimizacija stroškov ima določene meje.

Kaj pa še lahko banka naredi tako hitro in enostavno za zmanjšanje stroškov, kot je zapreti poslovno enoto?

Pogosto slišim, "zapri enoto", ampak enote niso samo strošek, so tudi prihodek, celo morda glavni prihodek. Nekateri komitenti pridejo na več let, spet drugi pa na nekaj mesecev. Ne glede na vse sem prepričan, da bodo fizične poslovalnice zagotovo ostale. Temu primeren je naš slogan, da je poleg digitalnega pri nas strankam na voljo tudi človeški stik. Izziv je, kako to združevati. Cenovno je digitalno poslovanje zagotovo bolj ugodno, a je treba to združiti s človekom, predvsem ko pride do težav. Takrat potrebuješ človeškega sogovornika.

Omenili ste nove regulativne omejitve v Veliki Britaniji. Banke so visoko regulirane, kako gledate na to? Je to določen omejitveni dejavnik?

Bankirji smo v zgodovini nekoliko zgrešili in stroga regulacija ni prišla sama po sebi, ampak da se kaj takšnega več ne ponovi. Regulacija je enaka za vse, nekoliko se sicer razlikuje od velikosti bank, ampak treba se ji je prilagoditi. Ali je omejitveni dejavnik? Da, konec koncev hvala bogu, da ne bomo spet tekmovali, kdo da več kreditov.

Zdaj je malce manj romantično, ampak bolj pravilno. Da, banke dajemo kredite, ampak predvsem moramo skrbeti za depozite, ki smo jih prejeli, da jih lahko vrnemo v vsakem trenutku.

Je upoštevanje regulative morda za manjše banke težje oziroma stroškovno bolj obremenjujoče?

Vseeno imamo določene odpustke v primerjavi z večjimi konkurenti, ampak stroškovno to pri nas zagotovo pomeni višji odstotek. S tem živimo, a tudi ne na račun višjih cen storitev. Ne gre spet za visok strošek, ampak vemo, da bo v prihodnje rasel.

Nekateri verjamejo, da je ravno ostra regulacija ena od ovir, ki fintechom preprečuje, da bi postali neposredna konkurenca tradicionalnim bankam. Kreditov denimo še ne ponujajo oziroma so v fazi testiranja. Kako se soočate s takšno konkurenco? 

Spremljam predvsem neobanko Revolut, ampak kot sem omenil, podeliti kredit je preprosto, kaj pa, ko se stvari zapletejo? Ne poznam mobilne rešitve, ki bi zmogla urediti izvršbe in nato prodajo tega premoženja. V fazi rasti je vse super. Treba je tudi paziti na potrošnike, pri tem je treba biti skrben. Nakup nepremičnine s kreditom je enostaven, dokler gre vse kot po maslu, ampak takih strank je realno zelo malo. 

Revolut bo zagotovo pobral del trga, ampak tudi za nas bo ostal prostor. Na "PowerPoint predstavitvah" je videti vse divje, ampak v realnem svetu je treba varovati komitente in njihova sredstva.

Pisali smo o primeru N26, ki je dobil kazen nemškega regulatorja zaradi nezadostnih ukrepov za nadzor nad sumljivimi aktivnostmi. Kje so prednosti tradicionalnih bank?

Zagotovo nismo tako hitri in agilni kot neobanke, vseeno pa imamo tradicijo, tukaj smo in tukaj bomo. Prednost je tudi slovenščina, nekaterim je to pomembno. Na neobanke gledam kot na partnerje, pa tudi kot na nekoga, ki mu sledimo. Denimo, začeli so ponujati brezplačne kartice, kar smo do določene mere posnemali, ampak to ni naš glavni produkt.

Treba se je tudi vprašati, kakšne so cene, ko potrebuješ kakšno naprednejšo storitev od neobank? Takrat so praviloma dražji, kot smo mi. Ta iluzija, kako imajo vse brezplačno, se razblini. Priznati je treba, da imamo sicer malo sreče, ker prihajajo iz držav, kjer je tudi kupna moč večja.

Tudi tehnološki velikani silijo na ta trg, Apple vzpostavlja plačilni sistem, ki bi deloval popolnoma ločeno od bančnega.

Plačilni sistem se ločuje od bank. Zgodbe so zelo različne: od zagotavljanja takojšnjih plačil in poslovanja s kriptovalutami do gotovine in bankomatov. Tudi v bankah širimo možnost plačil, moramo ponujati raznovrstnost, kar pa je resnici na ljubo drago in tu imajo novi igralci določeno prednost.

Dejstvo pa je, da smo bankirji pretiravali s cenami. Ko je nekaj preveč dobro, se najdejo novi igralci, ki znajo takšne storitve poceniti. Če se ne bomo hitro prilagodili, bomo izgubili plačilni promet. Sliši se dramatično, a trenutno ne gre vse v pravo smer. Izgubili bomo en del neobrestnih prihodkov. Ob tem prihajajo tudi direktive, ki jim moramo slediti.

Pravite, da neobrestni prihodki nimajo takega potenciala rasti?

Mogoče preveč poenostavljam, neobrestni prihodki ne prihajajo samo iz plačilnega prometa, so pomemben del, ampak je še veliko drugih virov. Plačilni promet je precej pod udarom, cene se nižajo, tudi obseg plačil na drugi strani raste, ampak marže se bodo zagotovo znižale.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je vlagateljem dejal, da tradicionalni banki ni treba zagotavljati vseh storitev. Kako gledate na to?

Smo univerzalna banka, ampak vseeno ne zagotavljamo čisto vsega, ker to ne bi bilo racionalno. Glede na obseg, ki bi ga iz določenega segmenta ustvarili, to preprosto ne bi bilo ekonomsko smiselno. 

Kaj pa sama varnost? Kibernetske grožnje so v porastu.

Varnost plačil je postala velika tarča goljufij. Poskušamo jih učinkovito zagotavljati, ampak so nasprotniki hitrejši in to je nemogoče ustaviti. Vsote so vedno večje in ideje goljufov boljše.

Digitalizacija in takojšnja plačila so postala nevarna tako za komitente kot za nas banke. Prihaja direktiva PSD-III, ki med drugim določa, da bomo breme napačno poslanih plačil nosile banke. Človeška naivnost nima meja. Če na tem mestu dodam, smo hranilno knjižnico želeli že umakniti iz ponudbe, ampak število imetnikov še vedno raste, pa je aktivno ne tržimo. Komitenti verjetno razumejo, da jim teh sredstev noben heker ne more ukrasti. 

Značilnost slovenskega okolja je nizka zadolženost gospodinjstev in izrazita bankocentričnost podjetij pri financiranju. Vidite tu določene priložnosti?

Ker sem nov v bančništvu, lahko rečem, da so v preteklosti banke izgubile stik s svojimi komitenti. Ne samo da se je gledalo predvsem na stroške, ampak tudi mi smo del gospodarstva in nam manjka zaposlenih. Izjemno varčni so bili tudi pri plačah in tako je bančništvo izgubilo draž. Če smo bili včasih pri vrhu, smo danes nebodigatreba.

Slovenija je pri repu držav evrskega območja, kar se tiče zadolženosti gospodinjstev. Bil sem na Danskem in se čudil, kako so tam banke desetkrat večje od naših, prebivalcev pa je nekje trikrat več. Kaj delajo drugače? Danci so vsaj desetkrat bolj zadolženi od nas. Bo kdaj pri nas drugače? Da, a ne čez noč. Tam se tudi ne zadolžujejo za potrošnjo, temveč za investicije.

Enako velja za podjetja. V času bančne krize sem bil v podjetju in takrat smo videli, da banka ne pomaga. Slišimo tudi pozive, naj vložimo v zagonska podjetja, ampak nismo mi tisti prvi, ki se jih poziva, za to so drugi igralci. Smo zraven kasneje, ko postanejo kreditno sposobni. Investicijsko bančništvo bo vsekakor treba obuditi, čeprav bi kdo trdil, da ga imamo že zdaj.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar