Kaj bo z delnico NLB? Napovedi analitikov

NLB je v tretjem četrtletju ustvarila skoraj 320 milijona evrov prihodkov, čistega dobička pa je bilo za 135,5 milijona evrov, so danes sporočili prek spletne strani Ljubljanske borze.

V predhodnem četrtletju je bilo manj prihodkov, 305,9 milijona evrov, a več čistega dobička - 152 milijonih evrov. Medtem so v tretjem četrtletju lani ustvarili 289,2 milijona evrov prihodkov in 144,5 milijona evrov dobička.

V vseh treh četrtletjih poslovanja letos je banka nabrala 427,5 milijona evrov čistega dobička, kar je desetino več kot v istem obdobju lani. Analitik je pred kratkim napovedal, da je 500 milijonov evrov čistega dobička na letni ravni dosegljiv cilj.

Zanimalo nas je tudi, kakšno so pričakovanja glede gibanja vrednosti delnice, za katero mora vlagatelj danes odšteti okoli 128 evrov. Analitiki so svoje mnenje podali pred objavo poslovnih rezultatov za devetmesečje. 

 

 

"V nekem srednjeročnem obdobju se zdi delnica še vedno relativno poceni, glede na primerljive banke v srednji in vzhodni Evropi (CEE), zato menim, da ima potencial za rast, sploh, če se zgodba o Addiko Bank ponovno aktualizira," meni Jovan Sikimič iz Raiffeisen Bank International.

Tudi Mihael Antolić iz InterCapitala je poudaril, da ima delnica NLB potencial za rast. To utemeljuje s tem, da je kazalnik P/B (razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo) okoli 0,8-kratnik, standard v finančni industriji se giblje okoli 1-kratnika, nekatere druge velike regionalne banke pa imajo vrednost še bistveno višjo. Denimo pri Zagrebački banki je večkratnik knjigovodske vrednosti več kot 2,5-kratnik. NLB ustvarja stabilne, rastoče rezultate, nedavno pa so napovedali še drugo dividendo, je pa pri vsem tem treba upoštevati tudi geopolitični in makroekonomski vidik, pa tudi sentiment investitorjev, še dodaja.

Razlogov, da bi delnica izgubila vrednost, analitik družbe Ipopema Vladan Pavlović trenutno ne vidi. Do 500-milijonski dobiček letos bi bil več kot dovolj, da v prihodnjem letu ponovno zvišajo dividendo: "V tem smislu menim, da do padca tečaja delnice ne more priti, glede na to, da je dividendna donosnost še vedno zelo atraktivna, okoli 6,4 odstotka neto na letni ravni. Še več, bolj verjetno je, da delnica nadaljuje rahlo rast."

Kako se bo tečaj delnice gibal na daljši rok, je po Pavlovićevo verjetno odvisno od tega, v kolikšni meri bo banka uspela kompenzirati pritisk na strani obrestnih prihodkov s povečanjem obsega plasiranih sredstev in povečanjem prihodkov od nadomestil in provizij.

V Bloombergovem terminalu smo preverili še priporočila drugih analitikov. V povprečju so 12-mesečno ciljno ceno postavili pri skoraj 169 evrih, izpostavljamo pa najbolj sveža mnenja.

Novembra sta priporočilo izdala analitika Wood & Company Financial Services Broker in Este Group, oba priporočata nakup delnice. Dvanajstmesečno ciljno vrednost sta postavila pri 176 in 142 evrih, kar pomeni potencial rasti od 11 do 38 odstotkov. Analitik Wood & Company je mnenje o delnici NLB izrazil že septembra, od takrat pa do danes 12-mesečno ciljno ceno ohranja na istem nivoju, jasno pa je izrazil mnenje, da je čas za nakup.

Septembra sta bili dani oceni analitikov velikanov iz finančnega sveta Citi in JP Morgan. Dvanajstmesečno ciljno ceno sta postavila od 165 do 192,50 evra. Če bi se napovedi uresničili, bi to predstavljalo od 30- do 50-odstotni (potencialni) donos glede na zdajšnjo ceno.

 

 

Skupina NLB je v prvem četrtletju ustvarila 140 milijonov evrov čistega dobička, v drugem 152 milijonov, kolikšen bo v tretjem četrtletju, pa bo znano 7. novembra. Razmere na trgu so se v tretjem četrtletju za največjo slovensko banko nekoliko spremenile. Prvem junijskem rezu ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) po razmeroma dolgem obdobju visokih obrestnih mer sta sledila še dva, septembra in oktobra. Spodletel jim je prevzem Addiko Bank, ki bi jim odprl vrata na hrvaški bančni trg, so pa tja vstopili s prevzemom SLS Hodco, in sicer prek hčerinske družbe Summit Leasinga Slovenija, med katerimi je tudi hrvaški Mobil Leasing. 

"NLB bo tako postala vodilna ponudnica lizinških storitev na slovenskem trgu. Poleg tega pa bo po skoraj treh desetletjih znova vstopila tudi na trg ene od najpomembnejših slovenskih gospodarskih partneric – Republike Hrvaške," so septembra letos sporočili iz banke, ki jo vodi Blaž Brodnjak.

 

 

Kako so prej omenjeni dejavniki in drugi vplivali na poslovanje v tretjem četrtletju? "Neto obrestna marža (NIM) je v zadnjih dveh četrtletjih zagotovo dosegla vrh, zdaj pa pritiska na del obrestnih prihodkov. A banka je v preteklem obdobju sprejela nekaj ukrepov za ublažitev negativnih učinkov takšnega scenarija," meni analitik družbe Ipopema Vladan Pavlović. Večina posojil gospodinjstvom je z nespremenljivo obrestno mero, prav ta segment pa po njegovih besedah najhitreje raste. Prihodke, ki so jih do zdaj ustvarjali iz centralnobančnih depozitov, bodo nadomestili s tistimi iz obveznic, kar bo po njegovem mnenju verjetno le malo znižalo obrestne prihodke.

"Ker pa imamo na odhodkovni strani tudi pritisk zaradi davkov na bančno premoženje, inflacije (predvsem skozi plače zaposlenih) in integracije Summit Leasinga, in ob upoštevanju, da bodo neto rezervacije verjetno v obliki manjše izgube, pričakujem, da bo banka objavila manjši padec dobička – približno 15 odstotkov v primerjavi s tretjim četrtletjem lani, razen če ne bo večjega pozitivnega presenečenja, tudi s strani povečanja prihodkov, tudi iz naslova nadomestil in provizij," razmišlja Pavlović. 120 milijonov evrov dobička bi v trenutnih razmerah ocenil za dober izid glede na okoliščine,  pol milijarde evrov dobička letos pa se mu ne zdi nedosegljivo.

Jovan Sikimić iz Raiffeisen Bank International poudarja, da bo v poročanju za tretje četrtletje NLB prvič konsolidirala nedavno prevzeti Summit Leasing, "kar bo imelo pozitiven učinek na višino skupnih posojil, pa tudi na poslovni izid banke (čeprav naj bi bil na splošno nevtralen na dobiček skupine, kot je nedavno objavilo vodstvo)".

Pričakuje, da bo rezultat soliden, brez večjih nihanj. Sicer pa glede na to, da je bil euribor v tretjem kvartalu razmeroma stabilen, ocenjuje, da bo obrestna marža ostala bolj ali manj na ravni drugega kvartala ali nekoliko nižje zaradi padca obrestnih mer v Srbiji: "Kreditna rast naj bi bila tako kot v preteklih četrtletjih zelo solidna tako v Sloveniji kot v tujini, skupaj okoli od šest- do sedemodstotna glede na konec leta 2023 in bo do neke mere omilila učinek nižjih marž."

Po nekoliko višjih operativnih stroških od pričakovanih v drugem četrtletju, ocenjuje, da tretje četrtletje ne bi smelo prinesti večjih presenečenj: "A tako kot povsod v regiji je čutiti pritisk na stroške in stagnacija prihodkov."

"V tretjem četrtletju pričakujem nadaljnjo rast prihodkov. Kar se tveganj tiče, ne vidimo nekih groženj poslovanju banke, zato bi, razen v primeru izrednih razmer, dobiček moral rasti," sklene Mihael Antolić iz InterCapitala. Na drugi strani se pričakuje, da bodo rasli tudi stroški, najprej zaradi integracije s Summit Leasingom, pa tudi zaradi inflacije, predvsem izpostavlja plače. Antolić pričakuje nadaljnjo rast tako kreditov kot depozitov (negativen vpliv izpada prihodkov zaradi nižjih obrestnih mer bo zmanjševala rast novoizdanih kreditov), pri tem, da bi krediti morali rasti hitreje zaradi nizkih donosov na depozite.

Decembra izplačilo druge dividende

Ko že govorimo o donosih: delničarjem NLB se obeta izplačilo še druge letošnje dividende. NLB bi zanje tokrat namenila 110 milijonov evrov, kar je 5,5 evra bruto za delnico. Odločitev o tem bodo delničarji sprejeli na decembrski skupščini.

Največja slovenska banka je 17. junija letos že izplačala za 110 milijonov evrov dividend oziroma 5,5 evra bruto za delnico. Skupaj bi tako banka za dividende namenila 220 milijonov evrov iz dobička, ustvarjenega v letu 2023, kar je stoodstotno povišanje glede na lani izplačane dividende.

vsi komentarji(1)

komentarji:

Pusti komentar

peter vardjan

07.11.2024 12:20

Pričakujem stagnacijo tečaja zaradi pretekle visoke rasti delnice v rel. kratkem obdobju.

0+ 0- Odgovori