.webp){kind=icon}
Nova Ljubljanska banka (NLB) se je vrnila na Hrvaško. Ne tako, kot so želeli, a so "prišle solze, solze ponosa", je za Bloomberg Adria dejal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki je v sredo nastopil kot panelist na hrvaško-slovenskem forumu Kapitalski trgi 2024.
Po 33 letih od odhoda NLB s hrvaškega trga se je ta vrnila, a ne s ponujanjem bančnih storitev, temveč kot nova lastnica lizinške družbe Croatia Mobil Leasing.
"Tekle so solze ponosa, nekaj iskrene sreče, saj je trajalo 33 let. Verjamem v to regijo in v povezovanje. Kot posamezniki smo premajhni, tako narod kot gospodarstvo, da bi se omejevali. Smo naravni zavezniki in čas je, da po teh 33 letih začnemo sodelovati," je prepričan Brodnjak.
Preberi še
Tekmec NLB Alta Pay kaznovan s 150 tisoč evri
Avstrijska agencija za finančne trge je kaznovala Alta Pay.
27.09.2024
Kaj pravijo analitiki: Je zdaj pravi čas za nakup delnice NLB?
Od propadle prevzemne ponudbe za Addiko Bank delnica ob štiri odstotke.
26.09.2024
Prevzemne tarče: Bi lahko NLB vrgla lovke na Raiffeisen Bank?
Da je umik s kakšnega od trgov za Raiffeisen Bank možen, dokazuje sklenjen dogovor o prodaji beloruske enote, leta 2021 pa so zapustili bolgarski trg.
23.09.2024
NLB vstopila na hrvaški trg
Gre za vstop prek lizinga, a prvi mož NLB verjame, da je to šele prvi korak na hrvaškem trgu.
11.09.2024
Zakaj Krka in Cinkarna odkupujeta lastne delnice, NLB pa ne
Krka in Cinkarna Celje sta med aktivnejšimi družbami prve kotacije, ki odkupujeta lastne delnice.
12.09.2024
Brodnjak verjame, da je napočil čas, da NLB vstopi na hrvaški trg s polno zmogljivostjo, ne le z lizingom, kot je zdaj, a hkrati se prvi mož NLB zaveda zapletene situacije okoli tega.
"Zelo mi je žal, da so vse te težave sploh nastale. Mislim, da je čas, da naše vlade to rešijo in da se gospodarski subjekti v zasebni lasti, kot so Zagrebačka in Privredna banka ter NLB, nehajo med seboj prepirati glede tega vprašanja. Vse se da, če razmišljamo z odprtim umom in srcem," meni Brodnjak.
NLB išče priložnost
Brodnjak je omenil tudi neuspeli poskus vstopa na Hrvaško s prevzemom Addiko banke. "Ta ponudba se v tistem trenutku ni obnesla. Bomo videli, kako se bo ta zgodba razvijala v naslednjih mesecih in letih. Ostalim investitorjem želim uspeh in to je vse, kar lahko rečem v tem trenutku."
To ne pomeni, da njihove ambicije usihajo. "Vedno nas bo zanimal vstop na hrvaški trg s prevzemi, prav tako nas zanimajo prevzemi na drugih regionalnih trgih. Čas bo pokazal, kaj bo tam mogoče, kaj bi lahko bila za nas priložnost," je poudaril.
Ena od možnosti, o kateri se je ugibalo, je bil prevzem avstrijske Raiffeisen Bank International (RBI), o katerem smo podrobno pisali tudi na portalih Bloomberg Adria. A Brodnjak meni, da ta posel sploh ni na njegovi mizi. "Če bi bili naprodaj, bi bili po mojem mnenju eden od številnih zainteresiranih potencialnih kupcev, a trenutno ne vidim, da bi RBI o tem razmišljala."
Hrvaška proti Sloveniji: Kdo je boljši
Brodnjak je ocenil, da Hrvaški za razvoj kapitalskega trga poleg večje finančne pismenosti manjka še uvrstitev vsaj enega velikega podjetja na borzo.
"Hrvaška je de facto večino vseh potrebnih sestavin sestavila. Denimo način obdavčitve dividend ali način obdavčenih plač in donosa na kapital. Hrvaška je tu v primerjavi s Slovenijo naredila velik korak naprej. Morda ji manjka še ena večja družba na Zagrebški borzi, in edino, kar je še potrebno, je večja finančna pismenost. Medtem ko v Sloveniji še vedno manjka veliko teh elementov, davčna obremenitev pa je zelo neprivlačna."
Brodnjak je za Bloomberg Adrio še poudaril, da ima Hrvaška razvito industrijo pokojninskih skladov, "ki so steber kapitalskega trga in so pomembni lastniki velikih podjetij na Hrvaškem in v Sloveniji".
"Navsezadnje imajo v lasti skoraj 10 odstotkov NLB, zaupajo nam in vlagajo denar bodočih hrvaških upokojencev."
Blaž brodnjak / STA
"Zato trdim in imam pogum reči, da je ta trg veliko bolj razvit kot v Sloveniji," je pravi Brodnjak.
Veliko vrednost vidi v povezovanju Ljubljanske in Zagrebške borze v smislu skupnih projektov, skupnega spodbujanja naložb, morda tudi vzporednih kotacij in navsezadnje povezovanja. "Sem popolnoma agnostičen, ali bi bil sedež združene borze v Ljubljani ali v Zagrebu. Vseeno mi je, ne glede na to, da sem ponosen Slovenec. Zakaj pa ne bil v Zagrebu, saj je večje mesto."
Trg kapitala
Brodnjak je v sredo sodeloval na panelu Pomen razvoja varčevalnih produktov in spodbud za posameznike in nacionalno gospodarstvo, sogovorniki pa so bili predsednik uprave Triglav Skladi Benjamin Jošar, ustanoviteljica in lastnica Prve Group Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednik uprave Zagrebačke banke Dalibor Ćubela, predsednik uprave Privredne banke Zagreb Dinko Lucić in predsednik uprave Hrvatske poštanske banke Marko Badurina.
"Nisem tako optimističen, ko gre za unijo kapitala v EU. Tudi povezovanje hrvaškega in slovenskega trga ima veliko izzivov. Poglejmo na primer obdavčitev kapitala v obeh državah, obstajajo resne razlike," je opozoril Brodnjak. Brodnjak je spomnil, da je delnica NLB edina s tega območja, ki kotira tudi na londonski borzi, in da v delnice NLB vlagajo ljudje z vsega sveta.
"V Sloveniji bi državno podjetje Dars zelo enostavno lahko uvrstili na borzo. Država se za to ne odloči. Zakaj? Ali je to pošteno za razvoj trga kapitala," se sprašuje predsednik uprave NLB. Predlagal je tudi, da Hrvaška in Slovenija pristopita k skupni javni ponudbi vrednostnih papirjev Nuklearne elektrarne Krško (NEK) za financiranje njene širitve.
Lucić ga je podprl pri predlogih za povezovanje kapitalskega trga. Po njegovem mnenju gre Hrvaška v pravo smer, ko gre za razvoj gospodarstva in kapitalskega trga. "Po razpadu nekdanje države smo imeli različne krize v finančnem sektorju. Srednja in starejša generacija se dobro spominjata teh kriz, ki so jih prebrodili, in zato pravim, da se razvijamo v pravo smer. Če je treba, smo kritični, a moramo pohvaliti tudi, ko je kaj dobrega storjeno," je dejal predsednik uprave PBZ.
Ob dejstvu, da ima v lasti le 3,5 odstotka hrvaških državljanov delnice, je Lucić spomnil, da je država delnice HT in Ine dala v javno ponudbo, v kateri je sodelovalo veliko državljanov. "Razvoj, ki sta ga sprožili javni ponudbi HT in Ine, je ustavila velika svetovna finančna kriza leta 2008, ki je vplivala tudi na padec kapitalskega trga na Hrvaškem," je opozoril Lucić.
Integracija in zeleno
Predsednik uprave Zagrebačke banke je razpravljal o razširjeni oceni, da je preveč kapitala državljanov naloženega v bančne depozite. "Zelo previden bi bil pri sporočilih, da je treba depozite usmeriti v druge oblike naložb na kapitalskem trgu. Če se gospodarstvo in podjetja ne razvijajo, 'čakajoč na Godota' z zahtevami po razvoju drugih oblik naložb na trgu kapitala poleg depozitov," je komentiral Ćubela. Prvi mož borze je podprl idejo o uvrstitvi državnih podjetij na Zagrebško borzo.
"Če bi imeli delnice ene družbe na zagrebški in ljubljanski borzi, bi združevanje imelo nek učinek, a temu ni tako," je komentiral predsednik uprave NLB. Dinko Lucić je izpostavil velike priložnosti, ki jih ponuja plasiranje zelenih obveznic na kapitalskem trgu.
Bloomberg Adria
"Projekti, kot so energetska učinkovitost, pa tudi projekti zelenega prehoda imajo širšo korist za skupnost. Ne smemo vztrajati le pri novih podjetjih na borzi, temveč tudi pri sekundarnih in terciarnih izdajah obstoječih podjetij na borzah," je zatrdil predsednik uprave PBZ.
Žnidaršić Kranjc se je zavzela za hitrejše postopke za izdajo potrebnih dovoljenj za ponudbe investicijskih skladov na hrvaškem in slovenskem kapitalskem trgu. Badurina je po drugi strani opozoril na močan razvoj digitalnih platform za trgovanje z vrednostnimi papirji, ki "malim vlagateljem dajejo hitrejšo transakcijsko podporo kot banke".
"Eno od vprašanj, ki so jih odprle digitalne platforme, je širina in globina trga. Ponudba zakladnih menic na Hrvaškem za male vlagatelje je prinesla približno 50 tisoč novih vlagateljev, ki so sklenili pogodbe s posredniki. To nam pove, da je celovit pristop potrebno za spodbujanje razvoja kapitalskih trgov," je zaključil Badurina.
Popravek: V članku smo naknadno popravili izjavo Brodnjaka glede tega, kje bi lahko bil sedež morebitne združene borze. Prvotno je bilo v članku povzeto, da bi moral biti sedež skupne borze v Zagrebu, česar pa ni dobesedno izrekel.
