Srbski delničarji Addiko Bank pod lupo ECB: Voda na mlin NLB?

Evropska centralna banka (ECB) naj bi podrobneje preiskovala pridobljeni delež srbske Alta Pay v avstrijski Addiko Bank zaradi pomislekov glede morebitnega pranja denarja, je poročal Financial Times. Bi bila preiskava ECB lahko razlog, da Nova Ljubljanska banka (NLB) vrže lovke na Addiko Bank prej kot v letu?

ECB od Alte Pay namreč zahteva dodatna jamstva o skladnosti poslovanja s predpisi Evropske unije. Gre za podjetje, ki je v lasti srbskega podjetnika Davorja Macure, v začetku tega leta pa je postalo eden večjih delničarjev v Addiku.

Skupina Alta Pay je bila tudi eden od tekmecev NLB za prevzem Addiko Bank, a je nato odstopila od zahteve za nakup (kvalificiranega) 10-odstotnega deleža v kapitalu Addiko. Kljub temu jo je pred kratkim Avstrijska agencija za finančne trge (FMA) kaznovala, ker ni poročala o pridobitvi določenega deleža, z globo v višini 154.560 evrov, je poročal srbski portal Bloomberg Adria.

Še pred tem je avgusta ECB družbama Alta Pay in Diplomat Pay v Addiku začasno odvzela glasovalne pravice. Do tega je prišlo, preden je potekel rok prevzemne ponudbe NLB, s katero so želeli prevzeti 75-odstotni delež. Razlog za suspenz skoraj petinskega deleža v Addiku naj bi bila po javno objavljenih pojasnilih ECB tehnična pravila glede razkritja pomembnih deležev.

Alta Pay zavrača očitke

Vendar  je po poročanju Financial Times, ki navaja neimenovane vire, v ozadju širša preiskava srbskega posojilodajalca. V Frankfurtu so se namreč prižgali rdeči alarmi zaradi notranjih pregledov srbske skupine in finančnih virov Macure. Ključno pri tem pa naj bi bilo, ali ima Alta Pay vzpostavljeno ustrezno politiko oziroma prakso za zagotavljanje zakonitega izvora sredstev, ki so deponirana pri njih.

V pismu, ki ga je ECB poslala Alti Pay, so predstavili pomisleke glede pravil za preprečevanje pranja denarja in drugih vprašanj skladnosti, ki so potrebna za poslovanje banke v evrskem območju (ustrezna upravljavska struktura in jamstva za skladnost z vsemi predpisi). Prav to naj bi bili razlogi, da ECB nasprotuje povečanju deleža Alta Pay v Addiku, so navedli v Financial Timesu.

Vodstvo Alta Paya je omenjenemu tujemu poslovnemu mediju sporočilo, da niso seznanjeni s preiskavo ECB, in hkrati zagotovilo, da ima banka vzpostavljene stroge ukrepe za preprečevanje pranja denarja. Prav tako naj bi sodelovali z regulatorjem.

Alta banka

 

"Informacije o finančnem položaju, izvoru sredstev banke in notranjem nadzoru so bile že dostavljene [avstrijskemu organu za finančni trg] in ECB s podrobno predstavitvijo in pojasnili v samem postopku prijave," so odgovor Alta Paya citirali pri FT.

Da je ECB vstopila v postopek preverjanja Alta Paya, so v srbski skupini potrdili tudi za srbske kolege Bloomberg Adria.

Preiskava ECB voda na mlin prevzemnim tekmecem?

Vodilni v srbski skupini Alta Pay pa so zaskrbljeni, da bi lahko preiskava ECB glede povečanja deleža v avstrijski banki koristila prevzemnim tekmecem. Upravni odbor družbe Addiko je namreč javno podprl prevzemno ponudbo NLB, hkrati pa je jasno zapisal, da ne odobrava ponudbe Alta Paya. Za povečanje deleža v avstrijski banki si je sicer prizadeval tudi Miodrag Kostić prek podjetja Agri Europe.

"Alta Pay in druge družbe v lasti srbskih podjetnikov so med prevzemnim postopkom, torej od marca do maja, sporočile, da pri prevzemu ne nastopajo skupaj oziroma ne delujejo v koncernu. Kolikor razumem, se je to pozneje izkazalo za laž," ocenjuje Mihael Antolić, analitik investicijske družbe InterCapital, ki redno spremlja poslovanje NLB.

Po njegovih besedah bo zdaj ključno, kaj bo ECB uspelo dokazati. To pa bo verjetno pomembno tudi z vidika NLB, ki je želela kupiti najmanj 75 odstotkov delnic Addika, vendar ji to ni uspelo. Banki je uspelo pridobiti ponudbe za prodajo le 36,39 odstotka vseh izdanih delnic Addika, kar je pomenilo, da je posel propadel.

NLB po zapisanem v avstrijski zakonodaji vsaj leto dni ne sme ponuditi nove prevzemne ponudbe za delnice Addika. Neuradno smo izvedeli, da bi se morda lahko ta čas skrajšal. "Na temo Addika trenutno ne moremo povedati ničesar novega, razen tega, kar smo komunicirali že avgusta. Potez konkurence in regulatorja prav tako ne moremo komentirati," so sporočili iz NLB.

'Vse v rokah ECB'

"Vse je odvisno od ECB. Po zakonu bi lahko tako ECB kot avstrijski regulator NLB omogočil, da novo ponudbo objavi prej kot v enem letu, saj te nedoslednosti v zvezi z omenjenimi srbskimi podjetji bistveno vplivajo na Addiko kot banko in tudi na delničarje," pravi Antolić.

Kot dodaja, pa gre v primeru ECB za velik birokratski stroj, "ki tudi za razmeroma časovno občutljive informacije (kot je ta) ne sme ukrepati hitreje, kot bi sicer".

Da teoretično obstajajo scenariji, po katerih bi lahko prišlo do izjeme od zakona o 12-mesečni prepovedi zbiranja ponudb, ocenjuje še en analitik, ki spremlja poslovanje NLB, a je želel ostati anonimen. "Logično pa je, da mora ponudnik vložiti zahtevo za kaj takega in da mora biti odločitev v interesu ciljne družbe in njenih delničarjev," dodaja neimenovani vir.
 
Merila, ki jih naj bi jih pri komisiji v takem primeru po njegovih besedah obravnavali, so: 

1) ponudbena cena in pribitek na tržno ceno,

2) jamstvo za enakopravno obravnavo delničarjev,

3) ekonomski položaj ciljne družbe in pogled ciljne družbe na ponudbo,

4) dogodek, ki je sprožil obdobje blokade,

5) sprejem kvota neuspešne prevzemne ponudbe,

6) možnosti za uspeh nove ponudbe,

7) potencialne koristi za ciljno podjetje.

Tudi delničarje NLB je sicer zanimalo, ali so kakšne pravne ovire, da bi znova poskusili s prevzemom Addika. "Nove ponudbe formalno ne smemo dati naslednjih 12 mesecev," je odgovoril predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak in dodal, da drugih ovir ni. 

STA

 

K odločitvi v korist NLB bi po njegovih besedah pripomoglo tudi dejstvo, da je ponudbo NLB sprejela več kot tretjina delničarjev. "Seveda pa bo morala biti nova prevzemna ponudba višja od prvotne," meni Antolić.

To pa je jasno tudi iz delniških tečajev. Delnica Addiko Bank je od konca septembra pridobila skoraj četrtino vrednosti in je le še desetino oddaljena od rekordnih vrednosti. V prvi polovici septembra je lastnike menjavala pri nekaj več kot 15 evrih za vsako, kar od vrha pomeni blizu 30-odstotno pocenitev. Trenutno je treba za delnico odšteti 20 evrov – prav toliko je v prvi prevzemni ponudbi delničarjem namenila NLB.

Analitik Lojze Kozole iz Ilirike BPH je pred dnevi komentiral: "Zdi se, da je trenutno res pestro na trgu prevzemov in združevanj v bančništvu, kar lahko tudi vpliva na pričakovanja delničarjev. Z vidika konkurenčnega pritiska med bankami se verjetno med nekaterimi delničarji pojavljajo pričakovanja, da bi katera druga konkurenčna banka poskušala obuditi aktivnosti na tem področju." Katera bi to lahko bila, Kozole ne želi špekulirati.

Kljub neuspeli prevzemni ponudbi za Addiko Bank pa vrednost delnice NLB – kot so napovedali analitiki – v nasprotju z Addiko Bank ni pretirano upadla. Trenutno znova nekoliko raste, od vrednosti s sredine avgusta pa jo pri 121 evrih loči slabih 2,5 odstotka. Po zvišanju prvotne prevzemne ponudbe je vrednost delnice konec julija poskočila na rekordnih 136 evrov.

Članek smo dopolnili z informacijami neimenovanega vira glede meril, ki jih upošteva komisija.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar