NLB nad pričakovanji analitikov, dobiček medletno za petino večji

Nova Ljubljanska banka (NLB) je v drugem četrtletju dosegla 152 milijonov evrov dobička po davkih, kar je devetodstotna četrtletna rast, s tem pa je presegla pričakovanja analitikov. Po srednji oceni osmih analitikov naj bi dobiček presegel 135 milijonov evrov. Čeprav so bili glavno gonilo še naprej obrestni prihodki, pa so se ti glede na prvo četrtletje zmanjšali.

Skupaj je skupina NLB v prvem polletju dosegla 292 milijonov evrov čistega dobička, kar je za petino več kot v enakem obdobju lani.

Čisti obrestni prihodki so v drugem četrtletju obsegali 228,3 milijona evrov, kar je dvoodstotni padec v primerjavi s četrtletjem poprej oziroma so manjši za 3,9 milijona evrov. Kaj je botrovalo temu? Obrestni prihodki iz kreditov strankam in iz vrednostnih papirjev so se povečali za 4,8 milijona in 7,1 milijona evrov, obrestni prihodki iz stanj pri bankah in centralnih bankah pa so manjši za 9,3 milijona evrov, so zapisali v poročilu.

Ob polletju so obsegali 76 odstotkov prihodkov (1.–6. 2023: 74 odstotkov) in so znašali 460,4 milijona evrov. Kot pojasnjujejo v NLB: "Prerazporeditev obrestnih prihodkov iz prihodkov stanj pri bankah in centralnih bankah k prihodkom iz vrednostnih papirjev je posledica načrtnih prilagoditev strukture bilance stanja z namenom zmanjšanja občutljivosti obrestnih prihodkov." Ukrepi so privedli do približno dveh milijonov evrov manjših neto obrestnih prihodkov glede na prejšnje četrtletje.

Na drugi strani je povečanje obrestnih odhodkov po njihovih besedah posledica večjih odhodkov iz grosističnega financiranja (2,8 milijona evrov) in večjih odhodkov za depozite strank (milijon evrov). "Zaradi prilagojene strukture bilance stanja in pospešenega kreditiranja s fiksno obrestno mero se je občutljivost neto obrestnih prihodkov od začetka leta zmanjšala," so navedli.

Neobrestni prihodki večji za skoraj petino

Čeprav so se obrestni prihodki na četrtletni ravni zmanjšali, pa so čisti neobrestni prihodki v primerjavi s četrtletjem prej zrasli za 18 odstotkov, na 77,7 milijona evrov. "Na redne ostale čiste neobrestne prihodke v prvem četrtletju so vplivali vračunani enkratni odhodki za regulatorne stroške," so pojasnili v NLB. Četrtletna primerjava kaže višje čiste opravnine zaradi izboljšanih pogojev pri ponudnikih storitev.

Čiste opravnine, ki so pomemben del čistih neobrestnih prihodkov, so se v primerjavi s prvim četrtletjem povečale za 11 odstotkov, na 78,9 milijona evrov. "To rast lahko pripišemo izboljšanju pogojev pri ponudnikih storitev in pozitivnemu vplivu okrepljene gospodarske aktivnosti in potrošnje," navajajo v NLB.

Predvsem so posledica višjih provizij med bančnimi članicami ter povečani angažiranosti v investicijskih skladih in bančnem zavarovalništvu. Ob tem so NLB Skladi s prodajo investicijskih skladov v prvem polletju zabeležili 190,2 milijona evrov bruto prilivov v primerjavi s 114,4 milijona evrov v enakem obdobju lani.

 

 

"Zdravo povpraševanje po kreditih prebivalstvu, višje obrestne mere za kredite in stanja pri centralni banki ter večji portfelj vrednostnih papirjev z višjimi donosi so prispevali k 33-odstotnemu zvišanju obrestnih prihodkov ob polletju," so pojasnili v NLB. Na drugi strani so povišani stroški financiranja (zaradi večjega grosističnega financiranja) in višje obrestne mere na depozite (s pozitivnim vplivom na obseg depozitov, še posebno prebivalstva) vodili k znatnemu 106-odstotnemu povišanju obrestnih odhodkov glede na enako obdobje lani.

Rezultate NLB je komentiral tudi analitik Ilirike Lojze Kozole*, ki priznava, da je levji delež rasti prihodkov še vedno posledica povišanih obrestnih mer oziroma euriborja, čeprav so neobrestni prihodki zrasli za slabo desetino. "ECB bo verjetno znižala obrestne mere septembra, zlasti glede na nedavne PMI odčitke za Evropo, vendar to znižanje, ki pri variabilnih kreditih tudi učinkuje z zamikom, verjetno ne bo hitro, inflacija pa se lahko povrne. To pomeni, da je 5,8 milijarde evrov variabilnih kreditov pri NLB dobro zavarovanje pred inflacijo," pravi Kozole.

Po njegovih besedah zaradi nižje tržne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo, nizkega P/E kazalnika, dobrega poslovanja in aktualnega načrta za širitev, delnica ostaja atraktivna za vlagatelje.

Več tudi za stroške, predvsem zaradi novih davkov

Glede na preteklo četrtletje so zrasli tudi skupni stroški, in sicer so se povečali za osem odstotkov, na 142,7 milijona evrov zaradi višjih plač in drugih administrativnih stroškov. "Od začetka leta se je postavka stroškov zvišala zaradi vključitve davka na bilančno vsoto na slovenska sredstva ‒ 8,1 milijona evrov v drugem četrtletju," so pojasnili v NLB. Ne glede na to se je nekoliko znižalo razmerje med stroški in prihodki (CIR), za dobre štiri odstotne točke na 42,8 odstotka (iz izračuna je izključen davek na bilančno vsoto).

V drugem četrtletju je bilo sproščenih 16 milijonov evrov neto oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja. Ključni razlog za sproščanje po njihovih besedah je prekrivanje, povezano s tveganji rusko-ukrajinskega konflikta in s tem povezano elektroenergetsko krizo ter inflacijskimi pritiski, ki so postali manj relevantni.

Efektivna davčna stopnja (izračunana kot davek od dohodka, deljeno z dobičkom pred obdavčitvijo) je za prvo polovico leta za NLB Skupino obsegala 11,87 odstotka. V davek od dohodka je vključen tudi globalni minimalni davek za mednarodne skupine podjetij, ki prvič velja za leto 2024. Prispevna stopnja, ki vključuje tudi davek na bilančno vsoto (pripoznan v drugih administrativnih stroških), je za prvo polovico leta za NLB Skupino znašala 16,62 odstotka. 

Povečanje bruto kreditov in nov upad stanja depozitov

Glede na konec leta 2023 je bila rast kreditne aktivnosti v bankah članicah NLB Skupine v regiji jugovzhodne Evrope višja v primerjavi z NLB, predvsem pri kreditih prebivalstvu, opažajo v poročilu. V Sloveniji se je poslovna aktivnost v drugem četrtletju močno okrepila, z izrazito visoko novo prodajo kratkoročnih in dolgoročnih kreditov.

Podobno, vendar manj opazno povečanje je bilo zaznati pri novi prodaji stanovanjskih in potrošniških kreditov. V bankah jugovzhodne Evrope se je rast bruto kreditov v tem letu nadaljevala, tako pri kreditih prebivalstvu kot tudi pri kreditih gospodarstvu in državi, in to v vseh bančnih članicah. 

Na ravni skupine NLB se je obseg bruto kreditov povečal za pet odstotkov, na 663,1 milijona evrov, glede na konec leta 2023. Od tega je bila rast razporejena med kredite prebivalstvu (397,2 milijona evrov oziroma petodstotna rast od začetka leta) in kredite podjetjem (265,8 milijona evrov oziroma štiriodstotna rast od začetka leta).

Na zmanjšanje depozitne baze v višini 39 milijonov evrov glede na konec leta 2023 pa je vplivalo predvsem devetodstotno zmanjšanje stanja depozitov gospodarstva skupaj v višini 502,4 milijona evrov. "Po znatnem znižanju depozitov gospodarstva v prvem četrtletju je bilo znižanje v drugem četrtletju manj izrazito in je obsegalo 147,5 milijona evrov," pravijo v NLB.

Po drugi strani pa se je depozitna baza prebivalstva v obeh četrtletjih povečala in je v drugem četrtletju dosegla izjemno sezonsko rast v višini 345,2 milijona evrov. "Zelo ugodna raven razmerja posojil glede na vloge (neto) pri 69,6 odstotka daje velik potencial za nadaljnje plasiranje posojil strankam," ugotavljajo v poročilu. 

"Za nami je zelo razgibano drugo četrtletje – ne le za NLB Skupino, ampak za vse trge v domači regiji, kjer se je gospodarska aktivnost okrepila. Poleg tega smo v zadnjih mesecih naredili nekaj korakov, ki bodo pomembno zaznamovali poslovanje v prihajajočem srednjeročnem obdobju," je ob objavi rezultatov dejal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. 

Pridobili regulatorna dovoljenja, čakajo na odločitev delničarjev Addiko Bank

NLB je 7. junija 2024 v skladu z novo strategijo objavila prostovoljno javno prevzemno ponudbo za odkup delnic skupine Addiko za vse izdane delnice Addiko Bank v višini 20 evrov na delnico, zmanjšano za morebitna prihodnja izplačila dividend. Nato pa se je 15. julija 2024 uprava banke odločila zvišati ponujeno ceno na 22 evrov za delnico. Ponudba NLB je odprta do 16. avgusta 2024.

Po pridobitvi vseh ustreznih soglasij so NLB Skladi uspešno zaključili prevzem Generali Investments, Skopje. Nato je NLB 28. junija prejela soglasje hrvaške Agencije za nadzor finančnih storitev (HANFA) za prevzem Mobil Leasinga, hrvaške hčerinske družbe Summit Leasing. Še pozneje, 18. julija, pa tudi soglasje Agencije za varstvo konkurence (AVK) za prevzem družbe Summit Leasing Slovenija. Banka trenutno čaka na dovoljenje ECB, da bo lahko transakcijo v skladu s pričakovanji uspešno zaključila sredi septembra 2024.

* Op.: Kozole je lastnik delnic NLB.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar