Slovenske banke ob polletju: Rajanje se v počasnejšem tempu nadaljuje

Dogajanje v bančnem sektorju je v zadnjem času precej dinamično. Na eni strani poskus NLB, da prevzame avstrijsko Addiko Bank, na drugi je vse bližje združitev Nove KBM in SKB pod imenom OTP. Združitev naj bi bila izvedena v četrtek, 22. avgusta. S tem bo po bilančni vsoti nastala druga največja bančna skupina pri nas. 

Kako pa so slovenske banke poslovale v prvem polletju? Kako so si razdelile trg? Leto 2023 je bilo za slovenske banke rekordno, ugodno poslovno okolje za banke pa se nadaljuje tudi v 2024. Ključne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB) ostajajo visoke, čeprav so bile v vmesnem času znižane za 25 bazičnih točk. Slovenske banke še vedno ustvarijo velike prihodke od obresti.

Rast obrestnih prihodkov se je upočasnila

V prvih šestih mesecih so ustvarile 1,08 milijarde evrov prihodkov od obresti, v enakem obdobju lani jih je bilo za 815,7 milijona evrov. Obrestni prihodki so se tako v letu 2024 povečali za slabo tretjino oziroma 32,6 odstotka, kažejo podatki Banke Slovenije. Rast se je v 2024 upočasnila, v enakem obdobju lani so se obrestni prihodki namreč več kot podvojili (povečali za 110 odstotkov). Razlog za to je, da so ključne obrestne mere prenehale rasti. Bolj kot prihodki so se v prvem polletju povečali obrestni odhodki, obresti, ki jih banke komitentom plačujejo za vezane vloge oziroma depozite.

Po šestih mesecih so jih izplačale za 285,3 milijona evrov, kar je medletno 85 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Še vedno so občutno nižje od obrestnih prihodkov bank. To pomeni, da banke še vedno veliko več zaslužijo z deponiranjem ali posojanjem denarja, kot zaslužijo bančni komitenti z vezavami. Razlika med obrestnimi prihodki in odhodki razkriva čiste obresti. V prvem polletju 2024 so jih slovenske banke ustvarile za 796 milijonov evrov. To je več kot v celem letu 2022 in 20,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Neobrestni prihodki upadli

V prvem polletju so banke ustvarile 313,7 milijona evrov, kar je 1,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Pomemben del teh so prihodki od nadomestil, ki jih banke zaračunajo za opravljanje svojih storitev. Med te štejejo prihodke od provizij in nadomestil za storitve banke, kot so vodenje računa, plačilne transakcije, provizijo od posredovanja pri prodaji zavarovanj in investicijskih produktov.

"Banke so ob pričakovanju postopnega zniževanja obrestnih mer in upočasnjevanju rasti neto obresti začele spet dajati več poudarka neobrestnim prihodkom," so zapisali v mesečnem poročilu Banke Slovenije. Tega pri podatkih o poslovanju še ni mogoče zaslediti. Banke so še naprej precej odvisne od obrestnih prihodkov.

Katere banke so dražile storitve, smo pisali junija.

Stroški poskočili za 19 odstotkov

Malenkost nižji neobrestni prihodki niso vplivali na bruto dohodek, ki je v prvem polletju obsegal 1,109 milijarde evrov in je bil medletno večji za 13,4 odstotka. Krepko so poskočili operativni stroški, ki so zrasli za 19,1 odstotka, na 505,7 milijona evrov. Slovenske banke so od januarja do junija ustvarile 604 milijone evrov neto dohodka. Od teh je treba odšteti še neto oslabitve, ki jih je bilo v prvem polletju za 34,5 milijona evrov. Medletno so zrasle za 64,6 odstotka. To je 3,1 odstotka bruto dohodka. V istem obdobju lani, ko so jih sprostile za 21 milijonov evrov, je bil delež 2,1 odstotka. Slovenske banke pričakujejo, da bo letos delež nedonosnih posojil večji.

Po odštetju neto slabitev je dobička pred obdavčitvijo za 596,4 milijona evrov oziroma 6,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček (po obdavčitvi) je medletno zrasel za 6,3 odstotka na 496,2 milijona evrov.

Likvidnost velika, večja tveganja prihajajo iz zunanjega okolja

Slovenske banke so zelo likvidne in dobro kapitalizirane. Količnik likvidnostnega kritja (LCR) je junija še zrasel na 366,6 odstotka, nazadnje je bil višji marca leta 2017. Minimalna regulatorna zahteva za količnik je sicer sto odstotkov. Splošna raven tveganj za finančno stabilnost slovenskega sistema se je znižala, so v majskem poročilu zapisali na Banki Slovenije. Osnovna notranja tveganja v bančnem sistemu, kot so kreditno tveganje, dohodkovno tveganje, obrestno tveganje, se zmanjšujejo. Poudarjajo pa, da se utrjujejo tveganja, ki izvirajo iz zunanjega okolja bančnega sektorja. Med temi omenjajo geopolitična, kibernetska in podnebna tveganja.

Od septembra v Sloveniji dve banki velikanki

Bilančna vsota se je junija zvišala na 53.588 milijonov evrov, pri čemer imata največji delež NLB in Nova KBM. Če pogledamo tržne deleže bank ob upoštevanju bilančne vsote, je največja NLB, ki obvladuje 31,14 odstotka trga. Na drugem mestu ji sledi NKBM z 21 odstotki, nato SKB z 8,9 ter Intesa Sanpaolo s 7,76 odstotka.

''Po združitvi bodo v Sloveniji dve večji banki, vsaka s približno 30-odstotnim tržnim deležem, vse druge banke pa s tržnimi deleži pod osmimi odstotki,'' so zapisali v Banki Slovenije. Največja banka po bilančni vsoti bo ostala NLB, druga bo združena NKBM in SKB s 30-odstotnim tržnim deležem (29,91 odstotka). Tretja bo banka Intesa Sanpaolo s slabim 8-odstotnim tržnim deležem.

Premiki na slovenskem bančnem trgu so bili v zadnjih dveh letih manjši. Od konca leta 2021 je tržni delež najbolj povečala NLB. To je posledica prevzema N banke, nekdanje Sberbank, po invaziji Rusije v Ukrajino. Od konca leta 2021 je NKBM izgubila 0,4 odstotne točke tržnega deleža, vendar ga je za 0,7 odstotne točke povečala SKB. Z manjšimi povečanji tržnih deležev se lahko pohvalijo še Intesa Sanpaolo, Unicredit in DBS.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar