Viceguverner Primož Dolenc: Kje bodo banke našle nove vire dohodkov?

V zgolj nekaj letih se je ocena tveganja finančnega sistema v Sloveniji bistveno spremenila. Če so v preteklosti banke ogrožali obrestni prihodki, slaba posojila in podobno  (notranji dejavniki) so se zdaj tveganja prenesla na zunanje okolje. Banke zdaj po oceni Banke Slovenije najbolj ogrožajo morebitni kibernetski napadi, podnebne spremembe in geopolitične napetosti.

Banke so visoko likvidne in dobro kapitalizirane – gospodinjstva imajo na računih ogromnih 26 milijard evrov vlog. A obseg podeljenih posojil se znižuje, predvsem podjetja zamikajo načrtovane investicije in kopičijo kapital, kažejo podatki Banke Slovenije. Banke bodo tako morale najti nove vire prihodkov, da bodo lahko financirale svoje delovanje in ustvarjale dobičke. Obrestni prihodki bodo padli tudi zato, ker se v območju evra končuje obdobje visokih obresti, s katerimi so banke ustvarjale velike dobičke. Evropska centralna banka (ECB) bo predvidoma že sredi letošnjega leta začela zniževati ključne obrestne mere.

Ob predstavitvi  najnovejšega poročila o finančni stabilnosti smo govorili z namestnikom guvernerja Banke Slovenije Primožem Dolencem.

Katera so največja tveganja za stabilnost slovenskega bančnega sistema? Kako se je ocena tveganj spremenila od prejšnjega poročila, objavljenega lani jeseni?

Tveganja za finančno stabilnost so se v zadnjih letih močno spremenila. Še pred leti so glavna tveganja izhajala iz bančnega okolja, danes pa so iz zunanjega okolja. Kar pomeni, da se osnovna notranja tveganja v bančnem sistemu, kot so kreditno tveganje, dohodkovno tveganje, obrestno tveganje, zmanjšujejo. To kaže naš semafor tveganj, ki se približuje zeleni barvi.

Tako tveganja, ki jih pred nekaj leti sploh še nismo spremljali, kot je kibernetsko ali podnebno tveganje, vedno bolj ogrožajo bančni sistem. Kibernetsko tveganje, na primer,  v luči zadnjih napadov v Sloveniji ocenjujemo kot povišano. Geopolitično tveganje pa povečuje splošno tveganje v bančnem sistemu. 

Kako se lahko ta tveganja odrazijo v bančnem sistemu?

Opažamo vse več kibernetskih napadov. Vidimo, kakšne vremenski pojavi se dogajajo, od poplav do suš. Vse to se lahko na dolgi rok odrazi pri poslovanju bank. Na kibernetska tveganja je bančni sistem dobro pripravljen in prilagojen, torej odporen. Vidimo, da za zdaj niso imela resnejših učinkov na bančni sistem, čeprav opažamo poskuse napadov.

Tudi podnebna tveganja kljub vse več pojavom suš in poplav banke za zdaj dobro prenašajo. Banke so ne nazadnje tudi dobro kapitalizirane in dobro likvidne. Resni groženj za zdaj tudi tu ni. A zavedati se moramo, da se bodo ti pojavi v prihodnje stopnjevali, zato se je treba nanje pripraviti.

Kakšne makrobonitetne ukrepe načrtujete v Banki Slovenije glede na omenjena tveganja?

Banka Slovenije je lani naredila kar nekaj prilagoditev v makrobonitetni politiki. Poleti smo sprejeli ukrepe za omejevanje kreditiranja prebivalstva. Konec lanskega leta smo uvedli pozitivno nevtralno stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki začne veljati konec letošnjega leta. Zato letos, če ne bo kakšnih velikih sprememb zunanjega okolja ali večjih groženj, sprememb ne načrtujemo. Bodo pa, kot rečeno, začeli konec leta veljati nekateri ukrepi, ki izboljšujejo kapitalsko ustreznost bank.

Kako na bančni sistem vplivajo razmere na nepremičninskem trgu?

Do sredine leta 2022 je bilo zelo veliko povpraševanja in veliko kreditiranja nepremičninskih projektov, predvsem pri gospodinjstvih, saj so bile takrat obrestne mere še razmeroma ugodne in se je veliko ljudi odločilo za najem posojila. To so spodbujale tudi banke, saj so vedele, da se bodo obresti dvignile.

Od takrat se kreditiranje umirja, umirjajo pa se tudi razmere na nepremičninskem trgu. Precenjenost nepremičnin, ki je dosegla lokalni vrh sredi leta 2022, se postopoma umirja. Čeprav ostaja, je manjša, kot je bila v letih 2008 in 2009.

Kako bi lahko pričakovano znižanje obrestnih mer vplivalo na povpraševanje po kreditih?

V prihodnjih mesecih, če se bodo nadaljevali sedanji trendi glede inflacije, lahko pričakujemo odločitev sveta ECB o spremembi usmeritve denarne politike. Težko pa napovemo, da bodo učinki na kreditiranje zaradi znižanja obresti pomembni. Vidimo namreč, da je pri povpraševanju po posojilih pomemben še kakšen drug dejavnik, ne zgolj obrestne mere. Pri podjetjih so pomembnejši dejavnik od višine obresti tveganja, s katerimi se soočajo.

Kako odlaganje naložb pri podjetjih vpliva na finančni sistem in gospodarstvo?

Zaradi negotovosti zunanjega okolja tudi podjetja dobro premislijo, preden se odločijo za naložbe. Te negotovosti so vse bolj pomembne. Odlaganje naložb vpliva na obseg kreditiranja bank. Zato ni nepričakovano, da se je z dvigom obrestnih mer upočasnilo, a upočasnilo se je bolj od pričakovanj. Ravno zaradi teh dodatnih tveganj.

Manjše kreditiranje pomeni v prihodnosti tudi manj obrestnih prihodkov za banke. Zato bodo morale biti banke pozorne, kam bodo denar nalagale, kje bodo ustvarjale dobičke in kako bodo financirale svoje stroške.

Dolar se postopoma krepi. Ali lahko predvideno neskladje med znižanjem obresti ECB in ameriške centralne banke Fed pomeni tveganje za evropske banke oziroma za gospodarstvo nasploh?

Odgovor je precej kompleksen. Ne govorimo le o valutnem tečaju, ampak tudi o razlikah med gospodarstvoma Evrope in Amerike. V ECB se ukvarjamo predvsem s tem, v kakšni kondiciji je evropsko gospodarstvo. Kakšne morajo biti obrestne mere, ki zagotavljajo konkurenčnost in vzdržujejo dovolj nizko inflacijo. Seveda pa pri vseh odločitvah upoštevamo tudi zunanje okoliščine, med drugim tudi odnose z drugimi državami.

Kako komentirate dejstvo, da slovenske banke še vedno niso prisotne na hrvaškem trgu? Ali se o tem pogovarjate s kolegi pri hrvaški centralni banki?

Dejstvo, da slovenske banke, še posebno največja banka, niso prisotne na hrvaškem trgu, izhaja iz srednjeročne zgodovine. To je zadeva, ki je vedno na tapeti, ko se pristojne institucije med seboj pogovarjamo. Čeprav večina slovenskih bank posluje bolj ali manj samo na domačem trgu in ne razmišljajo o širitvi poslovanja čez meje. Razen največje, ki pa iz zgodovinskih okoliščin ni prisotna na Hrvaškem. Sicer pa banke v Sloveniji trenutno niso zainteresirane za širjenje poslovanja prek meja države.

Bi morale biti?

To je vprašanje zanje. Na dolgi rok je vprašanje poslovnega modela bank, kam bodo ob zmanjševanju kreditiranja pri nas vlagala svoja sredstva. Vprašanje poslovne politike bank se ne tiče Banke Slovenije. Razen opozarjanja bank, da morajo biti pozorne na tveganja.

Januarja ste imeli največji medletni upad vlog gospodinjstev po marcu 2022. Kaj to pomeni za bančni sistem? Banke se v glavnem financirajo z vlogami komitentov.

Vloge gospodinjstev so eden najpomembnejših virov financiranja bančnega sistema. V veliki večini so to vloge na vpogled, kar pomeni, da lahko skoraj kadar koli zapustijo bančni sistem. A kljub temu ne opažamo močnih odlivov. Pomemben odliv je bil zaznan v omenjenem mesecu, ki pa je povezan z enkratnim dogodkom, izdajo ljudske obveznice. Upad je bil na ravni 200 milijonov evrov, kar je še vedno manj kot odstotek vse vlog gospodinjstev. Zaradi tega se ni treba obremenjevati.

Zakaj se obresti za vloge v Sloveniji še vedno niso povišale?

Banke so zelo likvidne, imajo precej sredstev pri centralni banki in drugih likvidnih naložb  in same po sebi niso motivirane, da bi dvigovale obrestne mere. Po drugi strani imajo gospodinjstva v seštevku zelo veliko vlog, okoli 26 milijard evrov, a so te zelo razdrobljene. Zato posamezniki nimajo pomembne pogajalske moči v razmerju do bank. Večji subjekti, kot so podjetja in občine, imajo večjo moč in se lahko dogovorijo za višje obresti. 

Poleg tega imajo gospodinjstva raje vloge na vpogled. Čeprav imajo banke v svoji ponudbi vezave z višjimi obrestmi, te za gospodinjstva očitno niso zanimive. Gre torej za kombinacijo različnih dejavnikov; tako tistih pri bankah kot pri varčevalcih.

Del pogovora z viceguvernerjem si lahko ogledate v videu na vrhu članka. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar