Slovenski delodajalci imajo do 1. julija čas za izplačilo regresa za letni dopust, ki ostaja ena ključnih pravic zaposlenih, hkrati pa tudi pomemben strošek za podjetja in javne ustanove. Izjemoma se lahko rok podaljša do 1. novembra, vendar le v primeru nelikvidnosti delodajalca in če takšno možnost določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.
Posebna ureditev letos velja za javni sektor, kjer je bilo po podatkih ministrstva za javno upravo konec minulega leta zaposlenih približno 190 tisoč ljudi, število pa se je v zadnjem desetletju povečalo za 16,8 odstotka.
Z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Sloveniji je bilo določeno, da regres za letni dopust za leto 2026 javnim uslužbencem znaša 10 odstotkov več od minimalne plače za leto 2026, kar pomeni 1.630 evrov. Izplačan mora biti najpozneje ob izplačilu aprilske plače, torej maja, pri čemer so ga nekateri javni uslužbenci že prejeli, drugi pa ga bodo v prihodnjih tednih. Letošnji regres za javne uslužbence je občutno višji kot lani in presega lansko izplačilo za približno 288 evrov.
Preberi še
Regres za letni dopust: kje bodo izplačali najvišjega
Prvi regresi za letni dopust so bili izplačani že v marcu, najvišji se približujejo tri tisoč evrom.
18.03.2026
Delodajalci prekinjajo socialni dialog. Razlog: vladne kršitve
Delodajalcem je prekipelo, nehali bodo sodelovati ekonomsko socialnem svetu.
05.11.2025
Robert Golob: 'Po zgledu regresa nameravamo uvesti obvezno božičnico'
Davek na premoženje je za zdaj padel v vodo.
16.09.2025
Še niste dobili regresa? Ukrepajte takoj!
Regres je v Sloveniji zakonsko določena pravica, ki jo delodajalci ne upoštevajo vedno
20.06.2025
V zasebnem sektorju se podjetja večinoma orientirajo po neobdavčeni zgornji meji za izplačilo regresa. Ta je oproščena dohodnine in socialnih prispevkov do višine povprečne bruto plače v Sloveniji po zadnjem objavljenem podatku Statističnega urada RS (Surs) in trenutno znaša 2.606 evrov bruto. Ker se povprečna plača iz meseca v mesec spreminja, se spreminja tudi zgornja meja neobdavčenega izplačila regresa. Decembra 2025 je zaradi izplačil božičnic, bonusov in drugih nagrad povprečna bruto plača znašala 2.791 evrov, zato so številni delodajalci regres izplačali že na začetku leta, ko je veljala višja neobdavčena meja.
Letni regres je ena izmed glavnih pravic slovenskih zaposlenih. Depositphotos
Kje so letos najbolj radodarni z regresom
V Zavarovalnici Generali so regres v višini 2.790 evrov izplačali že s februarsko plačo, marca pa so regres med drugim prejeli v OTP banki, kjer je znašal 2.803 evre bruto in ostal na ravni minulega leta. V Zavarovalnici Sava in Banki NLB so zaposleni prejeli regres v višini 2.791 evrov, enako tudi v Telekomu Slovenije, kjer regres letos tako znaša približno 270 evrov več kot lani. Nekoliko manj kot lansko leto so letos prejeli zaposleni pri Petrolu, 1.950 evrov bruto na zaposlenega, medtem ko sta Spar Slovenija in Hofer regres določila pri dva tisoč evrih. Pri Hoferju to pomeni 200 evrov višje izplačilo kot lani, medtem ko je Spar višino regresa ohranil na lanski ravni.
Po najnovejših podatkih, ki smo jih zbrali med slovenskimi delodajalci, so regres letos že izplačali tudi v družbi ELES, kjer je znašal 2.786 evrov oziroma približno 90 evrov več kot lani. Kot pojasnjujejo v podjetju, višino regresa določa kolektivna pogodba. "Letošnje povišanje je posledica povišanja plač v elektrogospodarstvu, to pa je med drugim posledica inflacije," so nam sporočili.
Regres so medtem že izplačali tudi v Krki, kjer so zaposleni 17. aprila prejeli 2.629 evrov bruto, kar je približno 165 evrov več kot leto prej. V podjetju poudarjajo: "Gre za najvišji možni znesek, ki se v skladu z veljavno zakonodajo ne šteje v osnovo za dohodnino in za katerega se ne plačajo prispevki."
Iz podjetja Goodyear Slovenija sporočajo, da so regres tudi letos vezali na zadnjo objavljeno povprečno bruto plačo. "Regres za leto 2026 smo izplačali v aprilu skupaj z marčevsko plačo, in sicer v višini 2.629 evrov," so pojasnili. To pomeni približno 165 evrov višje izplačilo kot lani. Aprila so regres izplačali tudi v družbi GEN-I, kjer je znašal 2.692 evrov bruto. Kot pojasnjujejo v podjetju, je višina regresa določena s kolektivno pogodbo elektrogospodarstva Slovenije in znaša 70 odstotkov povprečne bruto plače v elektrogospodarstvu v treh mesecih pred izplačilom regresa.
V družbi BTC bo regres za letni dopust za leto 2026 zaposlenim izplačan 22. maja v enkratnem znesku 2.300 evrov, kar je 300 evrov več kot lani. Med delodajalci, ki bodo regres izplačali junija, je Lidl Slovenija; dosegel bo dva tisoč evrov, kar je enako kot lani. Tudi iz Leka, člana skupine Sandoz, so sporočili, da bodo regres izplačali junija skupaj z majsko plačo, in sicer v višini 2.450 evrov neto. "V letu 2025 smo izplačali regres v maksimalni neobdavčeni višini 2.430 evrov neto, v letu 2024 pa je ta znašal 2.332 evrov," so dodali.
Regres so aprila izplačali tudi v Telemachu, vendar višine izplačila niso razkrili. O višini regresa se medtem še usklajujejo v A1 Slovenija in JYSK Slovenija, podobno tudi v podjetjih Skaza in Gorenje, kjer pravijo, da bo regres zaposlenim izplačan v zakonsko določenem roku, končni znesek pa za zdaj še ni znan.
Iz podjetja Akrapovič so sporočili, da bodo letni regres izplačali 19. junija v najvišjem še neobdavčenem znesku, junija ga bodo prejeli tudi zaposleni v Novartisu Slovenija. V Zavarovalnici Triglav pojasnjujejo, da regres vsako leto izplačujejo v skladu z določbami podjetniške kolektivne pogodbe. "Njegova vrednost znaša 75 odstotkov povprečne plače v družbi," so dodali.
Kazni za neizplačilo regresa do 20 tisoč evrov
Zakon za delodajalce, ki regresa ne izplačajo pravočasno ali ga sploh ne izplačajo, predvideva finančne sankcije. Regres mora biti zaposlenim izplačan v zakonsko določenem roku, sicer gre za prekršek, za katerega so predpisane denarne globe. Te za pravne osebe znašajo od tri tisoč do 20 tisoč evrov, za manjše delodajalce od 1.500 do osem tisoč evrov, odgovorna oseba podjetja pa je lahko kaznovana z globo od 450 do dva tisoč evrov.
Nadzor nad spoštovanjem zakonodaje izvaja Inšpektorat RS za delo, ki lahko delodajalcu odredi odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Zaposleni lahko regres zahtevajo tudi po sodni poti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer terjatev zastara šele v splošnem zastaralnem roku.
"Predvsem je pomembno, da delavci v podjetju na neizplačilo regresa čim prej reagirajo," svetujejo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Pred sodno izterjavo, ki je lahko dolgotrajna, priporočamo neformalne oblike pritiska na delodajalca in pogajanja, pri čemer pa se je treba vedno zavedati, da je izplačilo regresa pravica delavca in v nobenem primeru ni prepuščeno volji delodajalca, zaradi česar je delavcu tudi zagotovljeno sodno varstvo."