Dve osebi, ki sta sodelovali pri poskusu ameriškega predsednika Donald Trump, da razveljavi izid volitev leta 2020, si prizadevata za velik infrastrukturni projekt v Bosni.
Jesse Binnall, nekdanji Trumpov odvetnik, in Joseph Flynn, brat nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna – oba sta podpirala neuspešen poskus razveljavitve volitev – vodita podjetje AAFS Infrastructure and Energy, ki namerava v balkanski državi vložiti 1,5 milijarde evrov v letališča, plinske elektrarne in plinovod.
AAFS želi razviti in upravljati glavno mednarodno letališče v Sarajevu ter še eno v Mostarju, je v telefonskem pogovoru v četrtek povedal izvršni direktor družbe Amer Bekan.
Preberi še
Analiza: Kako Bosna in Hercegovina postaja središče obrambne industrije
V Jugoslaviji je bila večina vojaške industrije iz strateških razlogov zgrajena v Bosni in Hercegovini.
02.09.2025
Kdo je podjetnik Rusmir Hrvić, ki je kupil legendarno Gorenjko?
Rusmir Hrvić je zgradil AS Group, enega od vodilnih industrijskih velikanov v regiji.
03.08.2025
Slovenija v 2025 zaostajala za regijo - kaj ji analitki napovedujejo letos
Rast v regiji Adria je v letu 2025 kazala odpornost, vendar izgubila zagon, med gospodarstvi regije so se pojavile jasne razlike.
01.04.2026
NLB bi v Albanijo. Kakšne priložnosti rastoči albanski trg ponuja slovenskim podjetjem
Za vstop na albanski trg se zanimajo številna slovenska podjetja, posluje pa jih že več kot sto.
19.02.2026
Vlada Federacije BiH, ene od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, trenutno preučuje njihovo ponudbo za letališča. Odgovor je pričakovati "v nekaj tednih", je dejal Bekan. Vladni predstavniki so že sprejeli predlog za plinsko elektrarno, podpis ločene pogodbe pa se pričakuje kmalu.
Podjetje širi svoje poslovne interese v regiji, ki je že zdaj v središču zanimanja drugih vlagateljev iz Trumpovega kroga. Ta mesec je AAFS s sedežem v Wyomingu pridobil pogodbo za gradnjo ključnega plinovoda v Bosni v vrednosti 300 milijonov evrov.
Diplomati ameriškega veleposlaništva v Sarajevu so podprli njihovo ponudbo za projekt plinovoda. Veleposlaništvo je v sredo odločitev parlamenta označilo za velik korak za energetsko varnost države.
"Dejstvo, da je bil projekt plinovoda v parlamentu sprejet skoraj soglasno, kaže moč ameriške diplomacije," je Bekan dejal z Dunaja. "Prejšnje politične razlike glede načina gradnje plinovoda so bile presežene. Za Bosno ta naložba pomeni tudi dodatno stabilnost in odpira pot drugim vlagateljem."
Plinovod, ki bo Bosno prek Hrvaške povezal z evropskim plinskim omrežjem, je ključen za odpravo popolne odvisnosti države od ruskega plina. Predvideno je, da bo začel obratovati že leta 2028, ko bo začela veljati tudi prepoved uvoza ruskega plina v EU.
Projekt plinovoda se načrtuje že več let, vendar so ga zavirale politične razprtije med dvema ključnima skupinama v državi – bosanskimi Hrvati in muslimani – glede nadzora nad projektom. Administracija predsednika Joeja Bidna je leta 2024 kritizirala vodstvo bosanskih Hrvatov zaradi zavlačevanja.
AAFS pričakuje, da bo plinovod upravljal 30 let, z možnostjo podaljšanja za dodatnih 20 let, pri čemer bo državi plačeval koncesijsko dajatev, je dejal Bekan.
Podjetje načrtuje tudi približno 250 milijonov evrov investicij v sarajevsko letališče, vključno z gradnjo drugega terminala za nizkocenovne lete, ter dodatnih 50 milijonov evrov za razvoj letališča v Mostarju. Projekti bodo financirani z lastnim kapitalom AAFS in s pomočjo strateških partnerjev, kot so ameriške banke in finančne institucije, je dodal Bekan.
"Bili smo edini, ki smo podali neposredno ponudbo za projekt, ki je strateško in gospodarsko ključen za Bosno in Hercegovino," je dejal. "Politični kompromis je bil dosežen, ker ponudba vključuje ameriški kapital in politično podporo ZDA, kar ji daje tudi varnostni vidik."
Drugod v regiji Trumpova organizacija načrtuje gradnjo stolpnice Trump Tower v Bukarešti in golf igrišča v vrednosti več kot 500 milijonov dolarjev. Jared Kushner, Trumpov zet, je napovedal tudi razvoj otoka v Albaniji v turistični kompleks v vrednosti 1,65 milijarde dolarjev.
Bosna in Hercegovina je po mirovnem sporazumu iz leta 1995, ki ga je posredovala ZDA, razdeljena med bosanske Srbe na eni strani ter muslimane in Hrvate na drugi. Etnične in politične delitve še naprej paralizirajo državo s 3,2 milijona prebivalci, kjer šibka centralna oblast povezuje nasprotujoče si dele. Bosna si prizadeva za članstvo v Evropski uniji, vendar časovnica za vstop še ni določena, saj država počasi izvaja potrebne reforme.