Hormuška ožina bi se lahko normalizirala v mesecu dni po dogovoru

Neuradni osnutek začasnega mirovnega dogovora med ZDA in Iranom predvideva, da bi se lahko pomorski promet skozi Hormuško ožino vrnil v normalne tirnice v enem mesecu po dokončni potrditvi sporazuma, poroča iranska državna televizija.

Ni jasno, kako aktualen je dokument, o katerem je poročal IRIB News in ki izključuje vojaška plovila, prav tako ni znano, ali so ZDA že pristale na pogoje. Bela hiša na Bloombergovo prošnjo za komentar ni odgovorila.

Po objavi novice je cena nafte padla, saj se je severnomorska nafta brent pocenila za skoraj štiri odstotke in zdrsnila pod 96 dolarjev za sod. Ta teden je izgubila več kot sedem odstotkov, saj so trgovci vse bolj optimistični glede možnosti dogovora.

Ključne točke spora med ZDA in Iranom glede začasnega dogovora

Med ključnimi točkami osnutka je tudi odprava ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč ter umik ameriške mornarice iz voda okoli Irana.

Osnutek predvideva tudi, da bi Iran in Oman vzpostavila mehanizem za nadzor ladijskega prometa skozi ožino. Prav to vprašanje ostaja eno najbolj spornih v pogajanjih, saj ZDA vztrajajo, da mora biti plovilom omogočen prost prehod. Oman v zadnjih tednih ni komentiral iranskih navedb, da državi razpravljata o skupnem upravljanju ožine.

Iran in ZDA se pogajata o približno dvomesečnem podaljšanju premirja in ponovnem odprtju ključne Hormuške ožine. Dejansko zaprtje prehoda s strani Teherana ob začetku vojne februarja je povzročilo močno rast cen nafte in zemeljskega plina ter okrepilo inflacijske pritiske po svetu.

Tako Iran kot ZDA zatrjujeta, da pogovori, ki potekajo prek posrednikov, med njimi Pakistana in Katarja, napredujejo. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v torek dejal, da bo za dogovor potrebnih še nekaj dni.

Napetosti kljub temu ostajajo visoke. V ponedeljek ponoči so ZDA ubile več iranskih vojakov v napadu na ladje, za katere so trdile, da polagajo mine v bližini ožine. Iran je odgovoril z napadom na ameriška letala in zatrdil, da je sestrelil brezpilotni letalnik.

"Posredni stiki z Američani se nadaljujejo," je v sredo v Rusiji, kjer se udeležuje varnostnega foruma, dejal Ali Bagheri-Kani, namestnik sekretarja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost. "Dokler ne bomo dosegli soglasja o vseh vprašanjih, menimo, da se nismo dogovorili o ničemer."

Po njegovih besedah pogoji za plovbo skozi Hormuško ožino in sam postopek prehoda ne bodo več enaki kot prej. "Vzpostavljen bo popolnoma drugačen režim. Iran in Oman kot sosednji obalni državi vodita pogovore o določitvi novega mehanizma za prehod skozi Hormuško ožino."

Sprti strani, ki sta v začetku aprila pristali na krhko premirje, se morata dogovoriti tudi o tem, kolikšen del iranskih finančnih sredstev bo odmrznjen in kako hitro. Iranski državni mediji so v torek poročali, da Teheran zahteva sprostitev 12 milijard dolarjev takoj po sprejetju tako imenovanega memoranduma o soglasju, kot strani opisujeta začasni dogovor.

 

Jastrebi do Irana v ZDA, med njimi senator Lindsey Graham, bi temu lahko nasprotovali in pritiskali na predsednika Donalda Trumpa, naj znova začne bombardiranje države.

Dodaten zaplet predstavlja vzporedna vojna v Libanonu med Izraelom in Hezbolahom, ki ga podpira Iran. Izrael je v zadnjih dneh okrepil napade in sporočil, da njegove kopenske sile prodirajo globlje na sever libanonskega ozemlja.

Izraelska vojska je navedla, da bodo sile napredovale tudi zunaj približno deset kilometrov širokega pasu na jugu Libanona. Izrael je hkrati okrepil napade drugod po državi in v torek v Gazi ubil novega vodjo vojaškega krila Hamasa, še ene skupine, povezane s Teheranom.

Iran vztraja, da mora premirje zajeti "vse fronte", vključno z Libanonom. Izrael, ki je skupaj z ZDA sprožil širši konflikt z napadom na Iran, pa ni pripravljen sprejeti omejitev svojih operacij v severni sosedi. Po navedbah izraelskih oblasti so ukrepi nujni za zaščito obmejnih skupnosti pred raketami in droni Hezbolaha.

Hezbolah, ki ga ZDA uvrščajo med teroristične organizacije, je s porastom smrtonosnih napadov z brezpilotniki "prestopil vse rdeče črte", je za izraelski vojaški radio dejal Eli Cohen, minister v Netanyahujevem varnostnem kabinetu.

Še nekaj ključnih dogodkov v povezavi z vojno v Iranu

Komercialni ladijski promet skozi Hormuško ožino se je v zadnjih 24 urah nekoliko okrepil, saj sta Perzijski zaliv zapustila najmanj dva supertankerja, ki nista iranska. Gre za zadnji manjši val obnovljenega energetskega prometa skozi ključni pomorski koridor.

Naftni tanker Olympic Life je po podatkih Skupnega pomorskega informacijskega centra v torek poročal o eksploziji ob obali Omana.

Francoski finančni minister Roland Lescure je medtem znova poudaril cilj vlade, da letos proračunski primanjkljaj zniža na pet odstotkov BDP, do leta 2029 pa pod tri odstotke, čeprav konflikt z Iranom že vpliva na gospodarstvo.