NLB bi v Albanijo. Kakšne priložnosti rastoči albanski trg ponuja slovenskim podjetjem

Na nedavnem konferenčnem klicu o poslovanju je predsednik uprave največje slovenske banke Blaž Brodnjak povedal, da je NLB začela raziskovati možnosti vstopa na albanski trg. Poleg banke se za vstop na ta trg zanimajo tudi druga podjetja, v Albaniji pa že posluje več sto slovenskih podjetij.

Albanija je nedavno pridobila novo gospodarsko samozavest, saj njena rast presega večino držav članic EU. Bruselj je postal tudi bolj aktiven v pogajanjih o albanskem pristopu v unijo, pri čemer večina pričakuje, da se bo Tirana bloku pridružila pred letom 2030.

Slovenska podjetja so to že opazila, saj so v zadnjem času postala aktivnejša. Kakšen je torej potencial rastočega albanskega trga, kakšno je trenutno stanje gospodarskih odnosov med Ljubljano in Tirano in kako bo pričakovani vstop Albanije v EU vplival na položaj albanskega trga?

Gospodarsko sodelovanje Slovenije z Albanijo

Leta 2025 je Slovenija v Albanijo izvozila za 94 milijonov evrov blaga. Glavni izdelki, ki jih je Slovenija izvozila v Albanijo, so bili pakirana zdravila, električna energija in jedilni izdelki. V zadnjih petih letih se je izvoz iz Slovenije v Albanijo povečal za 13,6 odstotka na letni ravni.

Po drugi strani Albanija v Slovenijo izvaža precej manj. Leta 2024 je zahodnobalkanska država v Slovenijo izvozila za 19,5 milijona evrov blaga. Glavni izvozni izdelki zajemajo železove zlitine, električno energijo in vodo. V zadnjih petih letih se je izvoz iz Albanije v Slovenijo povečal za 18,5 odstotka na letni ravni.

Vztrajno narašča tudi obseg slovenskih naložb v Albaniji. V tretjem četrtletju leta 2025 je celoten obseg dosegel 48 milijonov evrov, neposredne tuje naložbe iz Slovenije v Albanijo pa so se lani povečale za več kot 30 odstotkov.

"Albanija je za Slovenijo naraven, geografsko bližnji in ekonomsko komplementaren trg, kjer imajo slovenska podjetja, zlasti v bančništvu, energetiki, infrastrukturi, logistiki in storitvah, jasne primerjalne prednosti," je povedal ekonomist Rok Spruk z Ekonomske fakultete. "Gre za prostor, kjer bližina, zgodovinske vezi in regionalno poznavanje dejansko znižujejo transakcijske stroške in tveganja."

Spruk izpostavi, da je Zahodni Balkan za Slovenijo "vitalnega pomena". "To ni obrobna regija, temveč naše neposredno strateško zaledje. Če Slovenija ne bo aktivno prisotna tam, bodo ta prostor zapolnili drugi, večje države, kapitalsko močnejši akterji in zunajevropski interesi."

Slovenska podjetja, ki se zanimajo za albanski trg

Najbolj odkrito glede vstopa na albanski trg govori NLB. Brodnjak je v intervjuju za albanski portal Monitor povedal, da bi vstop na albanski trg dopolnil regionalno prisotnost banke in okrepil integrirano finančno mrežo banke na Zahodnem Balkanu. "Ostajamo odprti za analizo in izkoriščanje priložnosti za dodano vrednost, ki lahko podprejo našo rast, vključno z morebitnimi dejavnostmi združevanja in prevzemanja," je povedal.

Albanski bančni sistem sestavlja enajst bank. Največja banka v državi je Kombetare Tregtare Banka, bančni sektor pa je zmerno koncentriran, saj ima pet največjih bank v lasti okoli 75 odstotkov trga. NLB je že prisotna v sosednjem Kosovu, kjer je druga največja posojilodajalka med enajstimi bankami, s 17,6-odstotnim deležem celotnih sredstev.

"Okolje je dinamično, hitro rastoče, in za NLB bi bil vstop na albanski trg naraven, saj smo močno prisotni v sosednjih državah. Potencialno so zanimive tudi druge možnosti, saj je Albanija na poti približevanja EU. Ambicija države je zaključiti poglavja do 2027 in polno vstopiti 2029 – to bi lahko pomenilo dodatno priložnost za rast," je predsednik uprave največje slovenske banke povedal na konferenčnem klicu prejšnji teden.

NLB lahko sicer naleti na nekaj lokalnih ovir, saj je sivo gospodarstvo v Albaniji še vedno izjemno razširjeno. Trenutne ocene kažejo, da del gospodarstva, ki ni zajet v uradnih statistikah, predstavlja med 29 in 50 odstotki BDP.

Lanska anketa Albanskega bančnega združenja je pokazala, da bankam zaupa le 34 odstotkov prebivalstva, podatke navaja RTV Slovenija. Svetovna banka ob tem poroča, da ima manj kot 50 odstotkov Albancev bančni račun. Le 78 odstotkov jih medtem ima dostop do bančnega računa, kar je precej manj od evropskega povprečja, ki znaša 96 odstotkov.

NLB smo dodatno vprašali glede prevzemnih tarč v Albaniji. Povedali so nam, da se Albanija zaradi geografske umeščenosti in pričakovanih visokih stopenj rasti uvršča med strateške trge NLB Skupine. "Morebitni konkretnejši koraki bodo ustrezno razkriti," so povedali.

Beta/Dimitrije Goll

 

Poleg NLB so Albanijo februarja v organizaciji agencije Spirit obiskali predstavniki 12 slovenskih podjetij. Zraven so bili Skupina Triglav, logistično podjetje Intereuropa in podjetje M Sora, ki je na albanskem trgu prisotno že od leta 2011.

Skupina Triglav se za albanski trg zanima že nekaj časa. Že leta 2009 je uprava Zavarovalnice Triglav v Tirani podpisala pismo o nameri strateškega povezovanja z albansko zavarovalnico Absig. Leta 2016 pa je časnik Finance poročal, da se Triglav zanima za albansko zavarovalnico Insig.

Član uprave Intereuropa Samo Kastelic, čigar podjetje v Albaniji deluje od leta 2009, je povedal, da bo pristop Albanije k Evropski uniji prinesel tudi spremembe v jadranskih in srednjeevropskih prometnih koridorjih.

Albanski trg slovenskim podjetjem sicer ni tuj. Do leta 2012 je v Albaniji posloval Mercator, ki je imel ob izstopu s trga v državi pet trgovin. Isto leto je izstop z albanskega trga napovedal Telekom Slovenije, kjer je imel družbo Primo. Na trg je vstopil leta 2007.

Pridružitev EU do konca desetletja?

Albanija je za Črno goro vodilna kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Po besedah slovenske komisarke Marte Kos, ki je pristojna za širitev bloka, bi se balkanski dvojec uniji pridružil še pred letom 2030.

Na lanskem Blejskem strateškem forumu (BSF) je Kosovo albanskega premierja Edija Ramo izpostavilo kot dober primer voditelja v procesu širitve. Albanija je za članstvo v EU zaprosila aprila 2009, od junija 2014 pa je uradna kandidatka za pristop. Pristopna pogajanja so v teku.

Da bi se pridružile EU, morajo države kandidatke uspešno zaključiti pogajanja o 35 poglavjih, združenih v šest sklopov, ki zajemajo vsa področja prava EU. Albanija ima z institucijami EU trenutno odprta pogajanja o 16 poglavjih.

Samo v zadnjem letu je Tirana odprla vseh šest sklopov pogajalskih pogajanj; hkrati si je zastavila cilj, da tehnična pogajanja zaključi do leta 2027, kar bi ji utrlo pot v blok do konca desetletja. Slovenija albansko pot v EU aktivno podpira.

Mednarodni politolog Faris Kočan poudari, da "zaključek tehničnih pogajanj ne pomeni članstva". "Potreben je še politični konsenz držav članic, ratifikacije in dokaz trajnostnih reform v praksi. Signal iz Bruslja glede pridružitve do konca desetletja obstaja, vprašanje pa je, kaj se bo do takrat še vse zgodilo – predvsem glede Rusije in Ukrajine," izpostavi.

Albanija zunaj pogajalskega procesa velja za zanesljivo prozahodno varnostno sidro v nestabilni regiji. V nasprotju s Kosovom, ki ga pet držav članic EU še vedno ne priznava, in Severno Makedonijo, ki jo Bolgarija blokira zaradi zgodovinskih sporov, se Albanija na svoji poti pristopa k EU ne sooča z dvostranskimi ovirami. Je tudi članica zveze Nato.

Foto: Bobo

 

Kot glavni dejavnik albanskega napredka v pogajanjih možganski trust Atlantic Council izpostavlja obsežne reforme v pravosodnem sektorju, ki jih sponzorirata tako EU kot ZDA. V skoraj desetletju je Albanija prenovila svoje pravosodne institucije in ustanovila nove organe, in čeprav je korupcija še vedno visoka, so reformirane institucije pretresle kulturo nekaznovanosti, ki je pestila državo od padca komunizma.

Direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun pove, da je v času globalne nestabilnosti toliko bolj pomembno poglabljati vezi z državami v regiji. "Prizadevati si moramo za vključitev Albanije in preostalega Zahodnega Balkana v skupni gospodarski prostor znotraj EU, s čimer bomo krepili gospodarsko rast, življenjske pogoje ter mir in stabilnost."

Ekonomist Spruk pojasni, da je pričakovano članstvo Albanije v EU "pomemben, a ne edini argument" glede razmisleka o vstopu na albanski trg. "Ključno je, da se država sistematično institucionalno približuje evropskim standardom, kar postopno zmanjšuje regulatorna in pravna tveganja. To je proces, ne dogodek, in prav v takšnih procesih imajo regionalno zakoreninjene banke in podjetja konkurenčno prednost."

Težava pa je, tako Spruk, da Slovenija kot država teh poslovnih pobud "ne spremlja z ustrezno zunanjo politiko". "Pod vodstvom ministrice Tanje Fajon je zunanja politika popolnoma izgubila jasno ekonomsko in strateško orientacijo. Namesto podpore dolgoročnim interesom slovenskega gospodarstva smo priča zunanji politiki, ki daje prednost praznim in kontraproduktivnim simbolnim in ideološkim temam," je kritičen ekonomist, ki izpostavi "razkorak med poslovno racionalnostjo in državno strategijo".