Službena stanovanja: Podjetja zaposlenih ne prepričujejo le s plačo, ampak tudi z domom

Dostopnost stanovanj postaja eden ključnih dejavnikov pri odločanju za zaposlitev, zlasti med mlajšimi družinami, deficitarnimi poklici in tujimi delavci. Ker določena podjetja težko najdejo in zadržijo kader, se vse več delodajalcev ne ukvarja več le s plačami in bonitetami, temveč tudi z vprašanjem, kje bodo njihovi zaposleni živeli.

Pomanjkanje dostopnih stanovanj, rast najemnin in vse večja mobilnost delovne sile spreminjajo stanovanja v pomemben del kadrovske politike podjetij. V Sloveniji se tako med delodajalci pojavljajo prvi večji projekti gradnje stanovanj za zaposlene, predvsem v panogah, kjer je pomanjkanje kadra največje.

Med podjetji, ki se tega lotevajo bolj sistematično, so Terme Olimia iz Podčetrtka. Družba je ob odprtju novega družinskega hotela napovedala tudi gradnjo približno 60 stanovanj za zaposlene. Kot pravi direktor Florjan Vasle, je vprašanje kadra danes eno ključnih razvojnih vprašanj turistične panoge.

Kadrovska kriza sili turistična podjetja v nepremičninske projekte

"Podobno kot vsi v panogi imamo tudi mi težave s kadrom," pravi Vasle in spomni, da se je pritisk na zaposlene v turizmu resno povečal že po zaprtju trgovin ob nedeljah, ko je del kadra začel odhajati v trgovinsko dejavnost. "Zaradi tveganja prebega kadra smo dodatek za nedelje takrat takoj dvignili za 200 odstotkov," pojasnjuje.

Po njegovih besedah je v Termah Olimia danes zaposlenih že skoraj toliko ljudi, kot ima Podčetrtek prebivalcev, pri čemer je dodatni izziv tudi lokacija, saj v bližini ni večjih mest. "Najboljši kader je vedno domač kader," poudarja Vasle, a dodaja, da si pomagajo tudi z delavci iz Hrvaške in držav nekdanje Jugoslavije, v zadnjem obdobju pa zaposlujejo tudi kadre iz bolj oddaljenih držav. "Približno pet odstotkov zaposlenih prihaja iz Indije in Nepala, imamo tudi dva sodelavca iz Kenije," dodaja.

Projekt gradnje stanovanj so v Podčetrtku načrtovali že leta 2019, vendar jim je načrte prekrižala pandemija. Z novo investicijo v družinski hotel in potrebo po dodatnih zaposlenih pa je projekt ponovno oživel. Vasle pričakuje, da naj bi konec leta začeli gradnjo dveh stanovanjskih blokov. "Prvi blok bo namenjen najemniškim stanovanjem za zaposlene, drugi pa tudi za prodajo oziroma odkup za tiste sodelavce, ki imajo dolgoročni interes dela pri nas."

V podjetju računajo, da bi lahko s stanovanji lažje pritegnili kader tudi iz drugih delov Slovenije. "Povpraševanje po stanovanjih na tem območju močno presega ponudbo. Ne moremo pa računati na to, da bodo ljudje za vožnjo do nas iz drugih delov Slovenije vsak dan porabili več ur," dodaja Vasle. 

Investitor projekta bodo Terme Olimia, vrednost investicije pa po besedah direktorja zdaj še težko natančno ocenijo, okvirno pa naj bi znašala okoli pet milijonov evrov. "Računamo nekje med 1.000 in 1.200 evri na kvadratni meter," pravi Vasle.

Stanovanja kot nova konkurenčna prednost delodajalcev

Pri razmišljanju o stanovanjih za zaposlene pa Terme Olimia niso osamljen primer. Podobnega projekta so se pred leti uspešno lotili tudi v RP Skupini, specializiranem podjetju za upravljanje poslovnih nepremičnin iz Šenčurja, kjer danes razpolagajo s 17 stanovanji različnih velikosti, namenjenih izključno zaposlenim. V objektu so uredili tudi koncesijski vrtec za prvo starostno skupino, ki je namenjen predvsem mladim družinam zaposlenih.

Kot pravijo v RP skupini, je zasedenost stanovanj velika, kar potrjuje, da zaposleni možnost bivanja v neposredni bližini delovnega mesta prepoznavajo kot pomemben element kakovosti življenja. "Projekt smo razvili z zavedanjem, da dostopnost do stanovanj postaja eden pomembnejših dejavnikov pri odločanju za zaposlitev, zlasti pri mlajših strokovnjakih z družino in kadrih iz tujine," pojasnjujejo.

Stanovanja uporabljajo tako domači kot tuji zaposleni, med njimi predvsem mlade družine in kadri, ki se zaradi zaposlitve preselijo v novo okolje. V podjetju poudarjajo, da je projekt pomembno prispeval tako k pridobivanju kot zadrževanju zaposlenih ter da je danes to pomembna konkurenčna prednost skupine.

"Zlasti pomembna so stanovanja pri zaposlovanju kadrov iz tujine, kjer je vprašanje organizacije bivanja pogosto eden ključnih dejavnikov pri odločitvi za selitev," pravijo. Ob tem ocenjujejo, da bodo podobni modeli v prihodnje postajali vse pomembnejši del konkurenčnosti podjetij pri pridobivanju in zadrževanju kakovostnih kadrov.

Bodo službena stanovanja v prihodnosti reševala kadrovsko krizo? Foto: Depositphotos

Do službenih stanovanj upravičeni tudi funkcionarji in javni uslužbenci

Do službenih stanovanj pa v Sloveniji niso upravičeni le zaposleni v zasebnem sektorju. Sistem službenih stanovanj že vrsto let uporablja tudi država. Ministrstvo za javno upravo upravlja fond stanovanj, ki jih v najem dodeljuje Stanovanjska komisija Vlade RS. Do njih so upravičeni funkcionarji, uslužbenci na položaju ter javni uslužbenci, zaposleni v organih državne uprave, z izjemo policije in Slovenske vojske, ki imata ločene sisteme.

Po podatkih ministrstva je bilo v obdobju 2024–2025 javnim uslužbencem po Sloveniji dodeljenih 43 službenih stanovanj. "Bistveni splošni pogoj za dodelitev službenega stanovanja v najem upravičencu, vključno z zaposlenimi pri policiji in slovenski vojski, je nelastništvo nepremičnine, ki upravičencu in osebam, ki bodo z njim živele, omogoča normalno rabo v oddaljenosti 60 kilometrov od mesta opravljanja zaposlitve. Za funkcionarje je ta razdalja zaradi narave dela krajša, in sicer 20 kilometrov," navajajo pri Sektorju za upravljanje s stanovanji, počitniškimi enotami in garažami pri Ministrstvu za javno upravo.

Furs: nastanitev zaposlenih je praviloma boniteta

Vprašanje službenih stanovanj pa odpira tudi pomemben davčni vidik. Kot pojasnjuje Finančna uprava RS (Furs), se zagotavljanje nastanitve zaposlenemu praviloma šteje kot boniteta po Zakonu o dohodnini. "Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec v zvezi z zaposlitvijo," pojasnjujejo na Fursu. Med bonitete po zakonu sodi tudi zagotavljanje nastanitve zaposlenim.

Če delodajalec zaposlenemu zagotovi stanovanje, se vrednost bonitete praviloma določi v vrednosti tržne vrednosti najema oziroma stroškov delodajalca. Če tega ni mogoče določiti, se boniteta obračuna v vrednosti 0,6 odstotka tržne vrednosti nepremičnine mesečno. Pri tem ni pomembno, ali je delodajalec lastnik stanovanja ali ne. Na Fursu ob tem dodajajo, da se vrednost bonitete zmanjša za morebitna plačila, ki jih zaposleni plača delodajalcu za uporabo stanovanja.

Tudi v regiji stanovanja postajajo orodje za zadrževanje kadra

S kadrovskimi izzivi se ne soočajo le slovenska podjetja, temveč tudi lokalne oblasti in javne ustanove drugod po regiji. Na Hrvaškem v Puli trenutno gradijo 22 stanovanj za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu. Za projekt, ki vključuje prenovo nekdanje stavbe mornariške bolnišnice v večstanovanjski objekt, so po poročanju Index.hr namenili nekaj več kot štiri milijone evrov.

Istrski župan Boris Miletić je ob tem poudaril, da pomanjkanje deficitarnnega kadra v zdravstvu in sociali ni več le lokalni, temveč evropski problem. "Iskanje deficitarnega kadra na področju zdravstva in socialnega varstva je izziv za celotno Evropo pa tudi za Hrvaško in Istrsko županijo," je dejal. Projekt naj bi bil končan še letos.

Na podoben način poskušajo kadrovske izzive reševati tudi v bosanskem podjetju Alternativa, ki zaposluje okoli 150 ljudi. V družbi, kjer proizvajajo termoizolacijske panele, so napovedali gradnjo stanovanjskega objekta za svoje zaposlene, poroča BiznisInfo.ba.

Po več letih čakanja na dovoljenja naj bi podjetje začelo gradnjo prve stavbe z 18 stanovanji za zaposlene. Delavci se bodo lahko prijavili za stanovanja, ki jih bodo po navedbah podjetja lahko kupili pod ugodnejšimi pogoji, z nizkimi obrestnimi merami in po dostopnejših cenah.