Od stiska roke do pogodbene kazni: kako visoko kazen lahko določimo poslovnemu partnerju

Med zaupanja vrednimi poslovnimi partnerji je zanesljivost temelj uspešnega sodelovanja. Tistim, ki že dolgo uspešno sodelujejo, je to samoumevno – pričakovanje pravočasno opravljenega dela, izvedene storitve ali poravnanega plačila je ustaljena poslovna praksa, pogosto celo vir obojestranskega zadovoljstva.

Vendar zanesljivost in spoštovanje dogovorjenih rokov nista lastnosti, ki bi ju premogel vsak. V nekaterih primerih zamuda ali neizpolnitev obveznosti ne povzroči večje škode in zadostuje že klic ali opomnik. Drugič pa lahko že manjša zamuda povzroči resne poslovne posledice in finančno škodo.

Da bi se takšnim tveganjem izognili, je priporočljivo, da partnerji v pogodbo o poslovnem sodelovanju vključijo določilo o pogodbeni kazni.

Pogodbena kazen je dispozitivne narave, kar pomeni, da velja le, če se pogodbeni stranki zanjo izrecno dogovorita in jo ustrezno vključita v pogodbo.

Klavzula o pogodbeni kazni se pojavlja v številnih pogodbenih razmerjih, najpogosteje pa v gradbeništvu, transportu, trgovini in tudi v delovnopravnih razmerjih. Prav na teh področjih lahko neizpolnitev obveznosti ali zamuda pri izpolnitvi povzroči največjo poslovno in finančno škodo.

Bistvene značilnosti pogodbene kazni

S pogodbeno kaznijo se pogodbeni stranki dogovorita, da bo dolžnik upniku plačal določen denarni znesek ali mu zagotovil drugo premoženjsko korist, če svoje obveznosti ne izpolni ali z njeno izpolnitvijo zamuja. V vlogi dolžnika nastopa tista pogodbena stranka, ki se je zavezala izpolniti določeno obveznost.

Pomembno je poudariti, da se – če iz pogodbe ne izhaja drugače – šteje, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude pri izpolnitvi obveznosti. To v praksi pomeni, da morata stranki, če želita pogodbeno kazen določiti tudi za primer neizpolnitve obveznosti, to v pogodbi izrecno in jasno zapisati. V nasprotnem primeru velja zakonska domneva, da je pogodbena kazen dogovorjena zgolj za primer zamude. Da bi se izognili dvoumnostim, je torej priporočljivo, da stranki v pogodbi natančno opredelita, ali se pogodbena kazen nanaša na zamudo, na neizpolnitev ali na oba primera.

Višina pogodbene kazni

Kot že omenjeno, je pogodbena kazen dispozitiven dogovor med poslovnima partnerjema in je lahko določena v poljubni višini. Številni upniki zato določijo precej visoko pogodbeno kazen, denimo za vsak dan zamude en odstotek od vrednosti pogodbe. Če je vrednost pogodbe 10.000 evrov, to pomeni, da mora dolžnik za enomesečno zamudo plačati tri tisoč evrov pogodbene kazni. Kljub temu pravo pozna varovalko za dolžnika. Na njegovo zahtevo lahko sodišče pogodbeno kazen zmanjša, če presodi, da je glede na vrednost in pomen obveznosti nesorazmerno visoka. Sodišče pri tem opravi nekakšno presojo sorazmernosti.

Pogodbena kazen in odškodnina

Pogosto se postavlja tudi vprašanje, ali lahko upnik poleg pogodbene kazni od dolžnika zahteva še odškodnino. Odgovor je pritrdilen – pogodbeno kazen in odškodnino je mogoče uveljavljati neodvisno drugo od druge, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Upnik lahko tako zahteva plačilo pogodbene kazni tudi, če ta presega dejansko nastalo škodo, pa tudi v primeru, ko mu škoda sploh ni nastala. 

Razlog za takšno ureditev je predvsem v tem, da se upnik z vnaprej določeno višino pogodbene kazni učinkovito zaščiti. Izpolnitev obveznosti – zlasti njena pravočasnost – mu je lahko izjemno pomembna, bodisi iz poslovnih bodisi iz osebnih razlogov. Pogodbena kazen tako pomeni vnaprej dogovorjeno in predvidljivo nadomestilo za primer kršitve, ne glede na to, ali je dejanska škoda nižja od njenega zneska. 

Pogodbena kazen je lahko tudi učinkovito sredstvo za discipliniranje oziroma sankcioniranje nezanesljivega poslovnega partnerja. V tem smislu je pogodbena kazen nekakšna globa, ki jo mora plačati pogodbena stranka za vso izgubo, ki jo je utrpela druga pogodbena stranka. Ne vključuje le materialne škode, ampak denimo tudi izgubo drugega posla, izgubo priložnosti, duševne bolečine in podobno.

Na kaj mora biti upnik še zlasti pozoren?

V nekaterih primerih lahko upnik pravico do pogodbene kazni tudi izgubi. Zakon namreč določa, da upnik ne more zahtevati plačila pogodbene kazni zaradi zamude, če sprejme izpolnitev obveznosti, ne da bi dolžniku nemudoma sporočil, da si pridržuje pravico do uveljavljanja pogodbene kazni. Upnik naj bo pozoren predvsem na to, da dolžniku svoje vztrajanje glede plačila pogodbene kazni sporoči ažurno, takoj, ko je to mogoče, in v pisni obliki (s priporočeno pisemsko pošiljko ali z elektronskim sporočilom, ki naj ga ustrezno dokumentira).