Ko darilo postane dohodek: kdaj Furs poseže v praznično obdarovanje

Decembra se intenzivnost dela, vodenja, poslovanja, ipd. počasi umirja, prednost pa dobijo dejavnosti, kot so obračun uspešnosti iztekajočega se leta, načrtovanje za naprej, izplačevanje nagrad (najbolj "sveža" je nedavno uzakonjena božičnica oziroma zimski regres), pa tudi dajanje daril zaposlenim, poslovnim partnerjem, njihovih zakoncem, otrokom, ipd.

S tem v zvezi se je pomembno vprašati tudi, kako na tovrstna obdarovanja gleda država - finančna uprava (Furs)? So ta obdavčena, ali niso? Če so, po katerem zakonu in koliko?

Obdavčitev fizične osebe po zakonu o dohodnini

Če imamo v mislih obdavčitev daril fizičnim osebam po Zakonu o dohodnini, je ta odvisna od razmerja med darovalcem in obdarjencem ter od vrednosti darila.

Darila, ki ne štejejo za dohodke po zakonu o dohodnini

Če fizična oseba prejme darilo od druge fizične osebe, ki ni njen delodajalec (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom, in ni prejeto v zvezi z opravljanjem dejavnosti, se to ne šteje za obdavčljiv dohodek po Zakonu o dohodnini.

Darilo, ki ga fizična oseba prejme od svojega delodajalca

V primeru, ko fizična oseba prejme darilo od svojega delodajalca ali osebe, ki je z delodajalcem povezana oseba, kot tudi v primeru, ko je delodajalec oseba, ki je povezana s prejemnikom darila, se tako darilo šteje za obdavčljiv dohodek po Zakonu o dohodnini in se obdavči kot dohodek iz zaposlitve.

Darilo, ki ga fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, se obdavči kot dohodek iz dejavnosti.

Darilo, ki ga fizična oseba prejme pri nakupu blaga in storitev

Če fizična oseba prejme darilo pri nakupu blaga in storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitev, se to ne šteje za obdavčljiv dohodek po Zakonu o dohodnini, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.

Darila, ki štejejo za dohodke

Nekatera darila pa so obdavčena. Tako velja, da se darilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu, šteje za boniteto, ki se skladno z Zakonom o dohodnini obdavči kot dohodek iz zaposlitve. Boniteta se obračuna tako pri darilih v zvezi z delovnim razmerjem kot tudi pri darilih v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem (denimo avtorsko pogodbo ali podjemno pogodbo).

V skladu z zakonom o dohodnini namreč dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Za dohodek iz zaposlitve se šteje dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi. Za dohodek iz zaposlitve šteje tudi dohodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve.

V davčno osnovo ne spadajo darila, ki jih delodajalec podari otroku delojemalca, če ta ne presegajo 42 evrov. Depositphotos

Kaj je boniteta?

Boniteta je sicer vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Med bonitete se vključujejo tudi darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu.

Izjeme

Za nekatera tovrstna darila pa so vendarle uveljavljene izjeme. To velja za darila, ki jih delodajalec podari otroku delojemalca v mesecu decembru. Vrednost darila se ne šteje v davčno osnovo delojemalca, če ta ne presega 42 evrov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.

Prav tako se v davčno osnovo delojemalca ne vključujejo bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15 evrov. Ta izjema velja le za bonitete iz delovnega razmerja.