Kako delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je ena izmed bolj neprijetnih in problematičnih, saj hočeš nočeš poseže v osebnost zaposlenega, ki je zaradi dejstva, da ga delodajalec vidi kot nesposobnega, pogosto prizadet ali/in užaljen.

Ne glede na to je takih odpovedi v praksi kar veliko, kar lahko pripišemo tudi dejstvu, da številni delodajalci ne najdejo kadrov, ki bi ustrezali zahtevam delovnega mesta. Razlogi za odpoved iz razloga nesposobnosti so torej lahko povsem racionalni oz. tehnični, če želite, a jih številni zaposleni kljub temu dojemajo emocionalno.  

Poglejmo, na kaj mora biti pozoren delodajalec, ki želi zaposlenega odpustiti iz razloga nesposobnosti.

 

Prvo pravilo je, da mora biti odpoved izražena v pisni obliki. Delodajalec mora v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni nujno, da je ta obrazložitev ekstremno podrobna, mora pa biti prepričljiva - če se le da, z otipljivimi dokazi. 

Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mora delodajalec delavca prav tako pisno obvestiti o pravnem varstvu in pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napačno obvestilo o pravnem varstvu pa ne more biti v škodo delavca.

Zakon dejansko stanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti definira kot

nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno, ali

neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti lahko torej delavca doleti, če ta ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja ažurno ali dobro ali če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ki so določeni z zakoni ali podzakonskimi predpisi, zaradi česar ne more izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti.

V tem drugem primeru se zahteva vzročna zveza z neizpolnjevanjem pogojev (denimo pomanjkanjem formalne kvalifikacije, kot je pedagoški izpit ali habilitacija) za določeno delo, ki je bilo razlog za neizpolnjevanje pogodbene ali druge obveznosti (denimo kakovostno podajanje znanja učencem oziroma študentom). 

Delodajalec naj bo pozoren na to, da mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti odpoved podati najpozneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.

Pozor na vročitev odpovedi

Pozoren mora biti tudi na pravilno vročitev odpovedi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti se praviloma vroča osebno v prostorih delodajalca, lahko pa tudi s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Zaposleni, ki se mu odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti vroča v prostorih delodajalca, je dolžan prevzeti to odpoved, pri čemer se šteje, da je bila vročitev opravljena, tudi če delavec odkloni vročitev odpovedi.

Poudarjam pa, da je dokazno breme za pravilno vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalčevo.

Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji oziroma delavec na naslovu, ki ga je zaupal delodajalcu, ni znan, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se vročitev šteje za opravljeno.

Kaj pravi sodna praksa

Izpostavljamo še zanimiv primer iz sodne prakse.

Višje delovno in socialno sodišče je v zadevi VDSS Sodba Pdp 180/2023 z dne 5. 9. 2023 izreklo, da je odpuščena delavka neutemeljeno uveljavljala, da je subjektivni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podan le, če so vsi trije pogoji izpolnjeni kumulativno, da torej delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno.

Sodišče je jasno izreklo, da se lahko delodajalec ne glede na razlog, zaradi katerega delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, odloči za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti.

Prav tako je izreklo, da se lahko delavcu v primeru ugotovljenih nepravilnosti očita tudi, da je ravnal krivdno, vendar je delodajalec tisti, ki mora utemeljiti in dokazati odpovedni razlog - ali kot razlog nesposobnosti ali kot krivdni.