Odpoved pogodbe o zaposlitvi je včasih delodajalčeva nuja, še zlasti če se znajde v položaju poslovnega prestrukturiranja ali pa v takšnih ali drugačnih poslovnih težavah. V delovnem pravu sta za namene odpovedi pogodbe iz tovrstnih razlogov na voljo dva instituta: odpoved pogodbe delavcu iz poslovnega razloga in pa odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
V tem slednjem primeru mora delodajalec še zlasti paziti na svojo dolžnost obveščanja določenih organov in pa na to, da pripravi poseben program presežnih delavcev.
Program presežnih delavcev
Delodajalec, ki ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebnih za delo v obdobju 30 dni - bodisi najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev, bodisi najmanj 10 odstotkov delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100, vendar manj kot 300 delavcev, bodisi najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev -, je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
Program razreševanja presežnih delavcev mora vsebovati a. razloge za prenehanje potreb po delu delavcev, b. ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, pri čemer mora preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji, c. seznam presežnih delavcev in d. ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, kot so ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, zagotovitev denarne pomoči, zagotovitev pomoči za začetek samostojne dejavnosti in dokup zavarovalne dobe.
Pomembno je, da je program razreševanja presežnih delavcev finančno ovrednoten.
Kriteriji za določitev presežnih delavcev
Delodajalec mora oblikovati predlog kriterijev za določitev presežnih delavcev. V soglasju s sindikatom pri delodajalcu lahko delodajalec namesto kriterijev iz kolektivne pogodbe oblikuje tudi lastne kriterije za določitev presežnih delavcev.
Pri določanju kriterijev za določitev presežnih delavcev se upoštevajo zlasti strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna uspešnost, delovna doba, zdravstveno stanje, socialno stanje delavca in dejstvo, da gre za starša treh ali več mladoletnih otrok ali za edinega hranitelja družine z mladoletnimi otroki. Zakon uporablja termin 'zlasti', kar pomeni, da lahko delodajalec poleg teh kriterijev upošteva tudi katere druge, lastne, mora pa v tem primeru pridobiti soglasje sindikata.
Pri določitvi delavcev, katerih delo postane nepotrebno, imajo ob enakih kriterijih prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim socialnim položajem.
Posebej poudarjamo, da začasna odsotnost delavca z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskega člana ali težje prizadetega invalida, starševskega dopusta ter nosečnosti ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev.
Obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom
Delodajalec mora o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, ter o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno čim prej obvestiti sindikate pri delodajalcu.
Delodajalec se predhodno, da se doseže sporazum, posvetuje s sindikati pri delodajalcu, tudi o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev, pri pripravi programa razreševanja presežnih delavcev pa o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.
Obveznost obveščanja zavoda za zaposlovanje
O postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev, o opravljenem posvetovanju, o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev ter o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu, mora delodajalec pisno obvestiti tudi zavod za zaposlovanje.
Delodajalec lahko odpove pogodbe o zaposlitvi presežnim delavcem in upoštevati sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, vendar ne pred potekom 30-dnevnega roka od pisnega obvestila Zavoda za zaposlovanje.
Kaj pa v primeru stečaja?
Stečajni postopek je pogost razlog za sprožitev postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev. V tem postopku stopi na mesto delodajalca stečajni upravitelj, ki lahko s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno.
Upravitelj mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev obvestiti tako sindikate pri delodajalcu kot tudi Zavod za zaposlovanje.
.webp){kind=icon}
