Dolžnik se izogiba plačilu dolga: kako začeti postopek izvršbe, tudi na nepremičnino - pravni nasvet

V nekaterih primerih, ko se dolžniki izogibajo plačilu dolga, upnikom ne preostane drugega, kot da zoper njih vložijo predlog za izvršbo. 

S tem se sicer ne izpostavijo le tveganju, da bodo v ta postopek vložili sredstva, iz njega pa ne bodo dobili ničesar, ali pa bodo dobili manj kot so vložili (če so dolžniki brez premoženja, ali pa ga imajo manj, kot znaša njihov dolg), ampak tudi poslabšanju odnosa z dolžniki. 

V tokratnem prispevku bomo prikazali bistvene značilnosti dveh oblik izvršilnega postopka, ki sta v praksi najpogostejša oziroma najzanimivejša in sicer izvršba na podlagi verodostojne listine in izvršba na nepremičnine.   

Izvršba na podlagi verodostojne listine

Izvršba na podlagi verodostojne listine velja za najenostavnejšo, saj lahko upnik predlaga izvršbo zoper dolžnika že na podlagi preprostega dokumenta, kot je to denimo račun. Prav tako je tovrstni izvršilni postopek hiter, saj poteka v elektronski obliki. 

V predlogu mora upnik najprej plačati sodno takso, nato pa navesti sebe in dolžnika z identifikacijskimi podatki, verodostojno listino (denimo račun, ali plačilno listo), dolžnikovo obveznost, opredelitev temelja zahtevka, ter sredstvo ali predmet izvršbe. 

V predlogu za izvršbo mora zahtevati, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.

Če upnik predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet (denimo o banki), pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa, kot tudi ne podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik oziroma dolžnikove zaposlitve. 

V tem primeru namreč sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.

Prav tako velja, da verodostojne listine, na podlagi katere zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni dolžan priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve.

V primeru, če dolžnik predlogu za izvršbo ne ugovarja, je lahko tovrstni postopek končan zelo hitro in sredstva se lahko znajdejo na upnikovem računu že po tednu ali dveh. Drugače pa je, če dolžnik predlogu za izvršbo ugovarja. V tem primeru se postopek seli na pravdo, kar pomeni, da se lahko zelo zavleče – tudi za več let.

Izvršba na nepremičnine

Precej bolj kompleksna je izvršba na nepremičnine, ki je primerna za izterjavo večjih zneskov oziroma za izterjavo zneskov s strani kroničnih neplačnikov.  

Izvršba na nepremičnino se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.

V predlogu za izvršbo na nepremičnino mora biti nepremičnina, ki je vpisana v zemljiški knjigi, označena tako, da sodišče po uradni dolžnosti lahko preizkusi lastništvo nepremičnine.

Pri tovrstni izvršbi imajo dolžniki več pravic, kar je razumljivo, saj gre pri njej za poseg v zelo pomembno premoženje, ki lahko dolžnikom celo usodno zamaje njihovo materialno eksistenco.

Tako velja, da lahko dolžnik predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Sodišče ugodi takemu predlogu, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine.

Dolžnik lahko prav tako predlaga kot drugo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo, pokojnino, invalidnino ali na druge stalne denarne prejemke. V tem primeru sodišče ugodi predlogu le če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu.

Posebna omejitev je uveljavljena pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. V tem primeru sodišče o tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki lahko ukrepa v primeru dolžnikove socialne ogroženosti. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.

Služnosti in najemna razmerja

Kar zadeva stvarne služnosti na nepremičnini, velja, da te z njeno prodajo ne ugasnejo, a le, če so bile vpisane v zemljiško knjigo pred pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, kot tudi, če so bile vpisane v zemljiško knjigo za pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, ter so bile ustanovljene na podlagi pravnega posla in njihovemu obstoju do izdaje odredbe o prodaji ne nasprotujejo zastavni upniki, ter, če so bile ustanovljene na podlagi sodne ali upravne odločbe.

Tudi najemna razmerja ne prenehajo s prodajo stvari, ki je predmet najema. Kupec namreč stopi v pravice in obveznosti najemodajalca.