Ali lahko od operaterja zahtevam, da izsledi nadležne klice?

Čeprav je izjemen tehnični napredek na področju elektronskih komunikacij prinesel marsikaj dobrega, predvsem pa hitro, udobno, dostopno in tehnično izpopolnjeno zasebno in poslovno komunikacijo, učinkovite marketinške kampanje, možnost sklepanja pogodb na daljavo in še marsikaj, je obenem res, da smo vsi udeleženci teh komunikacij pristali na to, da je naša zasebnost pristala na precej trhlih temeljih.

Možnosti, da bi nekdo vdrl v našo zasebnost, je namreč zelo veliko, od prestrezanja komunikacij, podatkov o prometu, do uporabe samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov (denimo elektronske pošte, SMS in MMS sporočil, klicnih avtomatov, nezakonite uporabe piškotkov ipd.), pa vse do zlonamernih ali nadležnih klicev na naše telefonske številke.

Zaradi tega je izjemno pomembno, da smo kot uporabniki elektronskih komunikacij pravno ustrezno zaščiteni in da so nam obenem na voljo učinkovita praktična orodja za to zaščito.

Zaupnost komunikacij

Kar se tiče zaupnosti komunikacij kaže izpostaviti zlasti to, da mora operater in vsak, ki sodeluje pri zagotavljanju in izvajanju njegove dejavnosti, pridobiti informacije o vsebini komunikacij, podatke o prometu, lokacijske podatke, povezane s temi komunikacijami in dejstva in okoliščine v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena, le v obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje določenih javnih komunikacijskih storitev. In te informacije sme uporabljati ali posredovati drugim le zaradi izvajanja teh storitev.

Kar se tiče snemanja komunikacij velja, da je dovoljeno snemanje komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse le zato, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali kateri koli drugi poslovni komunikaciji, in sicer pod pogojem, da so stranke v komunikaciji predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Posneto sporočilo je treba nemudoma izbrisati, najpozneje do poteka dobe, v kateri se lahko posel zakonito izpodbija.

Posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa

Operater je dolžan zaradi varstva posameznikovih življenjskih interesov policiji na podlagi njene pisne zahteve, če je to glede na okoliščine konkretnega primera nujno, posredovati podatke, potrebne za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo oziroma več zadnjih lokacij opreme, če je to tehnično mogoče, in sicer če je izpolnjen eden izmed alternativno določenih pogojev:

da obstaja utemeljena verjetnost, da je neposredno ogroženo življenje ali telo osebe, ki ima ali se domneva, da je imela pri sebi opremo za mobilno komunikacijo in je pridobitev teh podatkov nujna, da se prepreči smrt ali hujša telesna poškodba te osebe,

če je pridobitev podatkov potrebna zato, da se najde oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta ali omejena oziroma ima ugotovljene zdravstvene težave, ki kažejo na nevarnost za njeno življenje ali telo, in ki je bila prijavljena kot pogrešana ter ima ali se domneva, da je imela pri sebi opremo za mobilno komunikacijo, ali

je pridobitev podatkov potrebna zato, da se najde otrok, ki so ga starši ali zakoniti zastopniki prijavili kot pogrešanega in ima ali se domneva, da je imel pri sebi opremo za mobilno komunikacijo.

Sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev

Če naročnik pisno zahteva od operaterja, da izsledi zanj zlonamerne ali nadležne klice, sme operater začasno, vendar največ tri mesece, beležiti izvor vseh klicev, ki se zaključijo v omrežni priključni točki tega naročnika, tudi tistih, za katere se zahteva preprečitev prikaza identitete kličočega priključka. Operater mora podatke o sledenju shraniti in o rezultatu sledenja, to je identifikacijski oznaki kličočega (npr. telefonska številka), pisno obvestiti naročnika, ki je zahteval sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev.

A le v primeru, ko naročnik izkaže pravni interes za zaščito svojih pravic pred sodiščem, mu operater posreduje morebitne podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika, o čemer pa obvesti tudi kličočega naročnika in Informacijskega pooblaščenca.

 

Neželena komunikacija

Kar zadeva neželeno komunikacijo, velja, da je poraba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja.

Ne glede na zgoraj omenjeno pa lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni, in ob vsakem sporočilu, če kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.