Ali lahko od operaterja zahtevam, da izsledi nadležne klice?

Čeprav je izjemen tehnični napredek na področju elektronskih komunikacij prinesel marsikaj dobrega, predvsem hitro, udobno, dostopno in tehnično izpopolnjeno zasebno in poslovno komunikacijo, učinkovite marketinške kampanje, možnost sklepanja pogodb na daljavo in še marsikaj, pa smo hkrati vsi udeleženci teh komunikacij sprejeli, da je naša zasebnost na precej trhlih temeljih.

Možnosti za vdor v našo zasebnost je namreč zelo veliko: od prestrezanja komunikacij, podatkov o prometu do uporabe samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov (denimo elektronske pošte, SMS- in MMS-sporočil, klicnih avtomatov, nezakonite uporabe piškotkov ipd.) pa vse do zlonamernih ali nadležnih klicev na naše telefonske številke.

Zaradi tega je izjemno pomembno, da smo kot uporabniki elektronskih komunikacij ustrezno pravno zaščiteni in da so nam na voljo učinkovita praktična orodja za to zaščito.

Zaupnost komunikacij

Pri zaupnosti komunikacij je treba poudariti, da lahko operater in vsak, ki sodeluje pri zagotavljanju in izvajanju njegove dejavnosti, pridobi informacije o vsebini komunikacij, podatke o prometu, lokacijske podatke, povezane s temi komunikacijami, in dejstva ter okoliščine v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena, le v obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje določenih javnih komunikacijskih storitev. In te informacije sme uporabljati ali posredovati drugim le zaradi izvajanja teh storitev.

Snemanje komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu je dovoljeno le v okviru zakonite poslovne prakse in le za zagotavljanje dokazov o tržni transakciji ali katerikoli drugi poslovni komunikaciji, in sicer pod pogojem, da so udeleženci v komunikaciji predhodno obveščeni o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Posneto sporočilo je treba nemudoma izbrisati, najpozneje do izteka dobe, v kateri je mogoče posel zakonito izpodbiti.

Posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa

Operater mora zaradi varstva posameznikovih življenjskih interesov policiji na podlagi njene pisne zahteve, če je to glede na okoliščine konkretnega primera nujno, posredovati podatke, potrebne za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo oziroma več zadnjih lokacij opreme, če je to tehnično mogoče, in sicer če je izpolnjen eden izmed alternativno določenih pogojev:

obstaja utemeljena verjetnost, da je neposredno ogroženo življenje ali telo osebe, ki ima pri sebi opremo za mobilno komunikacijo ali se domneva, da jo je imela, in ko je pridobitev teh podatkov nujna, da se prepreči smrt ali hujša telesna poškodba te osebe,

 pridobitev podatkov je potrebna, da se najde oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ali je ta omejena oziroma ima ugotovljene zdravstvene težave, ki kažejo na nevarnost za njeno življenje ali telo, in ki je bila prijavljena kot pogrešana ter ima pri sebi opremo za mobilno komunikacijo ali se domneva, da jo je imela, ali

pridobitev podatkov je potrebna, da se najde otrok, ki so ga starši ali zakoniti zastopniki prijavili kot pogrešanega in ima pri sebi opremo za mobilno komunikacijo ali se domneva, da jo je imel.

Sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev

Če naročnik od operaterja pisno zahteva, da izsledi zanj zlonamerne ali nadležne klice, sme operater začasno, vendar največ tri mesece, beležiti izvor vseh klicev, ki se zaključijo v omrežni priključni točki tega naročnika, tudi tistih, za katere se zahteva preprečitev prikaza identitete kličočega priključka. Operater mora podatke o sledenju shraniti in o rezultatu sledenja, to je identifikacijski oznaki kličočega (npr. telefonska številka), pisno obvestiti naročnika, ki je zahteval sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev.

Operater pa lahko morebitne podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika, posreduje le v primeru, ko naročnik izkaže pravni interes za zaščito svojih pravic pred sodiščem. O tem obvesti tudi kličočega naročnika in informacijskega pooblaščenca.

 

Neželena komunikacija

V zvezi z neželeno komunikacijo velja, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja.

Ne glede na omenjeno pa lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in preprosto zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni, in ob vsakem sporočilu, če kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.