Podjetniki, kaj Furs ve o vaših prihodkih v tujini?

V globaliziranem gospodarstvu je vse več slovenskih podjetnikov in podjetij, ki ustvarjajo prihodke v tujini – prek poslovnih enot, nepremičnin, licenčnin, svetovalnih storitev ali zaposlitve v tujih družbah. Pravila o poročanju in obdavčitvi teh prihodkov pa so zapletena in pogosto povzročajo negotovost. Podobno kot pri težavah, ki jih imajo delodajalci ob sodelovanju z zunanjimi izvajalci prek s. p. ali d. o. o., se tudi tukaj pokaže, da so pravne obveznosti pogosto strožje in bolj kompleksne, kot se zdi na prvi pogled.

Avtomatična izmenjava podatkov – AEOI DAC1

Evropska unija je uvedla sistem avtomatične izmenjave podatkov (AEOI DAC1), na podlagi katerega si davčne uprave držav članic izmenjujejo podatke o dohodkih in premoženju rezidentov. To pomeni, da slovenski Furs prejema informacije o:

• dohodkih iz zaposlitve,

• plačilih direktorjem,

• pokojninah,

• lastništvu nepremičnin in prihodkih iz njih,

• licenčninah,

• produktih življenjskih zavarovanj.

Ti podatki se nato prikazujejo zavezancem na portalu eDavki, vendar samo informativno. Ker so lahko nepopolni ali netočni (različna davčna obravnava v tujini, napačna identifikacija zavezanca ipd.), mora podjetnik sam zagotoviti pravilno napoved.

Obveznosti slovenskega rezidenta

Slovenski rezident mora napovedati vse dohodke iz tujine. To velja tako za fizične osebe kot podjetnike (s. p., normirance) in pravne osebe (d. o. o.). Pri tem je treba:

• oddati ustrezne obrazce napovedi za dohodnino ali davek od dohodkov pravnih oseb,

• priložiti dokazila: potrdila tujega davčnega organa, plačilne liste, bančne izpiske, pogodbe ipd.,

• napovedati bruto dohodek, ne neto izplačila (znesek pred tujimi davki in prispevki).

Če podjetnik oddaja prihodke iz dejavnosti (najemnine, licenčnine, prodaja nepremičnin v tujini), se ti prihodki vštevajo v davčno osnovo dejavnosti. Pri pravnih osebah so ti prihodki del davčne bilance. Rok za oddajo je 31. marec za preteklo leto.

Obračun davčnega odtegljaja – REK-O

Poleg napovedi obstaja še institut obrazca REK-O, ki ga izpolnjujejo plačniki davkov pri izplačilih dohodkov.

Za podjetnika je pomembno:

• Če sam izplačuje dohodek (npr. slovensko podjetje plača tujega izvajalca), je lahko plačnik davka in mora predložiti REK-O.

• Če podjetnik prejema dohodek iz tujine, REK-O praviloma izpolnjuje tuji izplačevalec – vendar to ne odvezuje slovenskega rezidenta od napovedi prihodkov v Sloveniji.

• Napačna ali zamujena oddaja obrazca REK-O pomeni zamudne obresti, globe in možnost davčnega nadzora.

Primerjava s težavami delodajalcev pri sodelovanju z zunanjimi izvajalci

Podobno kot pri sodelovanju z zunanjimi izvajalci prek s. p. ali d. o. o., kjer obstaja nevarnost prikritega delovnega razmerja, je tudi pri prihodkih iz tujine odločilna pravilna pravna kvalifikacija.

Če delodajalec napačno presodi naravo sodelovanja, ga čakajo prispevki, davki in kazni za nazaj. Enako se zgodi podjetniku, ki ne prijavi prihodkov iz tujine ali jih prijavi napačno – davčni organ lahko na podlagi mednarodne izmenjave podatkov zlahka razkrije neskladja.

Skupna točka obeh primerov je:

•  administrativna zahtevnost (številni obrazci, roki, dokazila),

•  visoko tveganje za sankcije,

•  potreba po natančni dokumentaciji (pogodbe, izpiski, potrdila),

•  pravna negotovost (različna interpretacija v Sloveniji in tujini).

Posledice nepravilnega poročanja

Če podjetnik ne poroča pravilno, ga lahko doletijo posledice, kot so dodatna odmera davka in prispevkov, zamudne obresti, globe, inšpekcijski nadzori in v hujših primerih tudi kazenski postopki (utaja davkov).

Tudi če podjetnik v tujini že plača davek, mora v Sloveniji napovedati dohodek in uveljavljati metodo izogibanja dvojnemu obdavčenju (odbitek ali oprostitev po mednarodnih sporazumih).

Slovenski podjetnik, ki ustvarja prihodke v tujini, mora biti izredno pozoren na pravilno in pravočasno poročanje. Sistem AEOI zagotavlja, da Furs dobi informacije o dohodkih iz tujine – zato zamolčanje prihodkov skoraj ni več mogoče. Podjetnik mora sam prijaviti dejanske zneske, priložiti dokazila in poskrbeti za pravilen obračun. Nepravilnosti lahko vodijo v enako resne posledice kot pri delodajalcih, ki napačno uredijo sodelovanje z zunanjimi izvajalci (retroaktivne obveznosti, globe in dolgotrajni postopki).

Ključ do varnega poslovanja so jasna dokumentacija, pravočasna oddaja obrazcev (napovedi in REK-O) ter redno spremljanje zakonodaje in davčnih sporazumov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar