Ko na vrata podjetnika potrka inšpektor: kakšne so moje pravice in kaj je prepovedna odločba

Inšpekcijski nadzor delovnih razmerij je eden izmed pomembnejših državnih nadzorov za zagotavljanje normalnega delovanja gospodarstva, socialne države in družbe na splošno. Razlog tiči v sami naravi delovnega razmerja, v katerem sta glavna protagonista subjekta z zelo različnima položajema in interesoma.

Na eni strani je delodajalec, njegov glavni cilj je ustvarjanje dobička in s tem povezan optimalno ekonomsko racionalni izkoristek delovne sile, na drugi strani pa delavec, ki želi varno in zdravo delovno okolje ter prejemati redno plačo, s katero sebi (in svoji družini) zagotovi primerno eksistenco.

Za inšpekcijski nadzor delovnih razmerij je pristojen inšpektorat za delo. Njegova pooblastila izhajajo predvsem iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in iz Zakona o inšpekciji dela (ZID-1).

Inšpekcijsko nadzorstvo po ZID-1

Po ZID-1 inšpektorat za delo opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov s področij:

• varnosti in zdravja pri delu ter

• delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev ter sodelovanja delavcev pri upravljanju ter stavk.

Postopek inšpekcijskega nadzora se vodi po uradni dolžnosti (ex offo), razen če zakon določa drugače. Izrecno je poudarjeno, da inšpektorat prednostno obravnava prijave, iz katerih nedvoumno izhaja verjetnost, da bodo ali izpolnjeni pogoji za izdajo tako imenovane prepovedne odločbe ali gre za kratenje pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojen inšpektorat. Inšpekcija torej daje prednost množičnim, resnejšim kršitvam.

Ukrepi inšpektorjev

Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru ima inšpektor pravico in dolžnost z odločbo zavezancu odrediti, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom, v roku, ki ga določi, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti.

Omejene pravice zavezancev

Podobno kot pri davčnem postopku tudi v primeru inšpekcijskega nadzora, ki ga izvaja inšpekcija dela, velja, da imajo zavezanci precej omejeno pravno varstvo. Zoper odločbo inšpekcije je sicer dovoljena pritožba v 15 dneh od njene vročitve, ki pa ne zadrži njene izvršitve. To v praksi pomeni, da bodo morali zavezanci za nazaj dokazovati kratenje svojih pravic, čeprav bodo za domnevne kršitve (morda neutemeljeno) že sankcionirani. To bo za marsikoga težko ali kar nemogoče, saj se bodo verjetno spopadali z likvidnostnimi in drugimi težavami.   

Poleg tega pa morajo zavezanci inšpektorju poročati o izvršitvi odločbe, in sicer v osmih dneh po poteku roka za njeno izvršitev.

Možnost prepovedne odločbe

Omenili smo možnost izdaje prepovedne odločbe. Opozarjamo, da ima inšpektor v določenih primerih na voljo diskrecijsko pravico, da takšno odločbo izreče – lahko se odloči, da jo bo izrekel, lahko pa presodi, da to (za zdaj) še ni potrebno, v nekaterih drugih primerih pa je tako odločbo celo zavezan izdati.

S tako odločbo inšpektor prepove zavezancu opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti. Prva možnost je predvidena za primere, ko:

• delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja in delovnega procesa kot tudi ne njihove sprotne prilagoditve ob vsaki spremembi v delovnem procesu,

• zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja grozi nevarnost za nezgodo delavcev,

• delodajalec delavcev ni usposobil za varno in zdravo delo,

• mu je zavezanec ali odgovorna oseba zavezanca onemogočila inšpekcijski pregled in

• je bil pri zavezancu v obdobju preteklih 12 mesecev dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljen prekršek, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Obvezen izrek prepovedne odločbe

Inšpektor v vsakem primeru z odločbo prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi naslednje hujše nepravilnosti:

• neposredno nevarnost za življenje delavcev,

• da je delodajalec omogočil delo tujcu ali osebi brez državljanstva v nasprotju s predpisi, ki urejajo zaposlovanje tujcev

• da je delodajalec ali uporabnik, h kateremu so po predpisih, ki urejajo delovna razmerja in trg dela, posredovani delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost posredovanja dela delavcev uporabniku, omogočil delo delavcu v nasprotju s predpisi, ki urejajo trg dela,

• zaposlitev na črno, če posebni predpisi določajo pristojnost inšpekciji za delo,

• delo otrok, mlajših od 15 let starosti, v nasprotju s predpisi, ki urejajo delo otrok,

• opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja.