Nazaj v šolske klopi: katere poklice izbirajo mladi in kaj dejansko potrebuje trg dela

Prihaja september, ko se učenci in dijaki po poletnih počitnicah vračajo v šolske klopi, za del mladih pa novo šolsko leto prinaša tudi eno pomembnejših odločitev na izobraževalni poti. Številni med njimi bodo z izbiro srednješolskega programa že naredili prve korake proti poklicu.

Odločanje je danes vse prej kot preprosto. Potrebe trga dela se zaradi tehnološkega razvoja, umetne inteligence in nastajanja novih poklicev spreminjajo hitreje kot kdaj prej, zaradi česar je tudi napovedovanje, kateri poklici bodo najbolj iskani čez nekaj let, vse zahtevnejše.

"Mladi se bodo zaposlovali v poklicih, ki šele nastajajo. Tudi če se bodo zaposlovali v bolj 'klasičnih' poklicih, so spremembe zaradi uvajanja umetne inteligence, digitalizacije in avtomatizacije stalno prisotne, kar pomeni drugačen način dela, potrebna bodo dodatna znanja," je v intervjuju za Bloomberg Adria lani povedala generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barba Škerbinc. "To je seveda izziv za mlade, ko se odločajo za nadaljnje izobraževanje, saj velikokrat ne vedo, katero srednjo šolo ali študij izbrati, da bodo kompetence, ki jih bodo pridobili, prenosljive tudi v poklice prihodnosti."

Preverili smo, za katere srednješolske programe je bilo letos med bodočimi dijaki največ zanimanja, ter podatke primerjali s potrebami gospodarstva. Kateri programi so torej pritegnili največ prijav in katere kadre podjetja danes najtežje najdejo?

Katere srednje šole so izbrali mladi?

Za šolsko leto 2026/2027 je bilo v srednjih šolah na voljo 26.300 prostih mest. V zadnjem tednu avgusta je bilo v srednješolske programe vpisanih 26.004 novincev. Največ, 9.962, jih je bilo vpisanih v programe srednjega strokovnega izobraževanja, 7.640 v gimnazijske programe, 5.324 v programe srednjega poklicnega izobraževanja, 2.124 v poklicno-tehniško izobraževanje in 954 v nižje poklicno izobraževanje.

Po podatkih, ki nam jih je posredovalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je bilo letos med posameznimi srednješolskimi programi največ zanimanja za gimnazijo, program ekonomski tehnik in za zdravstveno nego. Med desetimi programi z največ prijavami so bili še strojni tehnik, tehnik računalništva, avtoserviser, predšolska vzgoja, tehniška gimnazija, frizer in elektrotehnik.

Odločanje mladih o poklicni poti je danes strateško zahtevnejše kot kadarkoli prej. Foto Bobo

Med željami mladih in potrebami delodajalcev

Če se pri izbiri srednješolskega programa pogled usmeri s šolskih klopi na trg dela, postane slika precej drugačna. Pri nekaterih poklicih, ki jih delodajalci danes najbolj potrebujejo, je zanimanje mladih še vedno premajhno glede na dejanske potrebe gospodarstva.

"Za poklice s področij tehnike, gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, gostinstva, logistike ter zdravstva in socialne oskrbe je zanimanje še vedno manjše od dejanskih potreb delodajalcev," ugotavljajo na Zavodu RS za zaposlovanje.

Razlogov za to vrzel je več in se pogosto prepletajo. Zavod med drugim omenja delovne pogoje, višino plačila za delo, pričakovanja mlajših generacij, ki se razlikujejo od pričakovanj delodajalcev, ugled posameznih poklicev, nastajanje novih poklicev ter pomanjkanje specifičnih znanj, ki jih iščejo delodajalci.

V prvih sedmih mesecih leta so delodajalci prek Zavoda RS za zaposlovanje največkrat iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, delavce za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev, predmetne učitelje, kuhinjske pomočnike, zdravstvene delavce ter skladiščnike in kadre za nabavo in prodajo.

"Največje primanjkljaje na trgu dela danes beležimo predvsem na področjih zdravstva in izobraževanja, osebnih storitev in tehničnih poklicev," pravijo na Zavodu RS za zaposlovanje. Med primeri navajajo zdravstvenike in bolničarje, učitelje in visokošolske učitelje, varnostnike, varilce ter CNC-operaterje.

Tudi kratkoročna napoved ne kaže na večjo spremembo. Po zadnji raziskavi Napovednik zaposlovanja bodo delodajalci v drugi polovici leta 2026 najpogosteje iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalce, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, čistilce, skladiščnike, elektroinštalaterje ter kadre za zdravstveno in socialno oskrbo na domu. Med bolj iskanimi bodo tudi varnostniki in kuharji.

Še pomembnejši je pogled nekoliko dlje v prihodnost. Analiza razmer na trgu dela in srednje- ter dolgoročnih napovedi potreb do leta 2039, pripravljena v okviru projekta Platforma trga dela, kaže, da bodo med poklici z največjim povprečnim letnim številom potrebnih delovnih mest strokovni sodelavci za poslovanje in upravljanje, strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje, gradbinci, kovinarji in strojni mehaniki, poklici za osebne storitve, vozniki, zdravstveni strokovnjaki ter strokovnjaki matematično-naravoslovnih in tehniško-tehnoloških ved.

Spodbuda s štipendijo

Država pa želi zanimanje za deficitarne poklice spodbuditi tudi s štipendijami. Za šolsko leto 2026/2027 je za ta namen namenjenih 4,65 milijona evrov, posamezni dijak pa lahko prejema 129,21 evra na mesec.

Potrebe po kadrih bodo sicer tudi v prihodnje ostale velike. Napovedi delodajalcev glede zaposlovanja v drugi polovici leta so pozitivne, saj se napoveduje 2,1-odstotna rast števila zaposlenih oziroma več kot 30 tisoč novih zaposlitev. Napoved je nekoliko bolj optimistična kot jeseni lani, ko so delodajalci za prvo polovico tega leta napovedovali 1,3-odstotno rast zaposlenosti.

Podatki tako kažejo precej bolj kompleksno sliko, kot bi jo nakazovala preprosta delitev na priljubljene in deficitarne poklice. Med najbolj priljubljenimi izobraževalnimi programi so namreč tudi takšni, ki vodijo v poklice, kjer delodajalci že danes težko najdejo kader – od zdravstvene nege, gradbeništva in strojništva do elektrotehnike in vzgoje. A tudi tam, kjer zanimanje mladih obstaja, ponudba kadra še ne dohaja potreb trga dela.