Za 2.500 evrov do znanja AI: tečaji cvetijo, a kaj zares prepriča delodajalce?

Znanje umetne inteligence postaja nova vrstica v življenjepisu, čeprav še ni povsem jasno, katera znanja bodo delodajalci dejansko iskali. Medtem ko podjetja vse pogosteje pričakujejo, da bodo zaposleni znali uporabljati orodja umetne inteligence, na trgu hitro raste tudi ponudba hitrih tečajev in programov, ki obljubljajo nova znanja v nekaj dneh ali tednih.

Gre za širši trend - Bloomberg je nedavno poročal o razcvetu kratkih programov za pridobivanje znanja o umetni inteligenci v ZDA. Delež programov s področja AI med vsemi podeljenimi certifikati se je od leta 2022 do leta 2025 povečal z nekaj več kot enega na približno 16 odstotkov. Univerze se na povpraševanje odzivajo z vse več kratkimi spletnimi programi, umetno inteligenco pa vključujejo tudi v obsežnejše študijske programe.

Predsednik univerze Georgia Institute of Technology Ángel Cabrera napoveduje, da je njihov naslednji veliki projekt magistrski študij umetne inteligence, ki bo v celoti potekal prek spleta. "To je zagotovo področje rasti," pravi Cabrera. "Naši programi nagovarjajo trge, ki jim doslej ni bilo namenjene dovolj ponudbe."

Slovenija očitno sledi podobnemu zgledu. Tudi pri nas se širi ponudba AI-usposabljanj, od državnih programov do komercialnih tečajev, vprašanje pa je, ali izobraževalci učijo tisto, kar podjetja zares potrebujejo.

Do znanja umetne inteligence za 2.500 evrov

Eden od primerov je Ekonomska fakulteta v Ljubljani, kjer je umetna inteligenca postala del ponudbe poslovnega izobraževanja. Fakulteta prek svojega Poslovnega centra ponuja štiridnevni Strateški AI Boot Camp, ki obsega 32 izobraževalnih ur in je namenjen poslovnim strokovnjakom, vodjem projektov, podjetnikom, vodjem podjetij ter AI- in tehnološkim direktorjem. Program zajema uporabo AI za povečanje konkurenčnosti, razumevanje tehnologije, vodenje z umetno inteligenco in njeno uvajanje v organizacije. Cena programa je 2.500 evrov brez DDV.

Univerza v Ljubljani prek Centra Digitalna UL ponuja tudi mikroprograme za visokošolske pedagoge in druge izobraževalne delavce. Eden od njih, Preoblikovanje nalog v času generativne umetne inteligence, je zasnovan kot spletni program v obsegu osmih pedagoških ur, ki ga je mogoče opraviti samostojno.

Na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu pa ponujajo tudi brezplačne delavnice, povezane z umetno inteligenco. Med njimi so programi, ki udeležence vodijo od uporabe UI pri razvoju spletne aplikacije do uporabe umetne inteligence pri delu s podatki in v Excelu. Nekatere delavnice vključujejo tudi mikrocertifikat o udeležbi.

Na Ekonomski fakulteti je umetna inteligenca postala del ponudbe poslovnega izobraževanja. Depositphotos

''Na kariere dijakov stavimo z nezanesljivo tehnologijo''

Andrej P. Škraba, matematik in ustanovitelj izobraževalnega portala Astra, meni, da je tečajev na našem trgu že preveč, ne premalo. ''Prevladujejo generični tečaji prompt inženiringa za podjetja, katerih življenjska doba je krajša od življenjske dobe enega modela, kakovost pa je težko meriti, ker ni nobenega standarda.'' Ob tem opozarja, da manjka predvsem tisto, kar se ne prodaja dobro, torej ''didaktično utemeljeno usposabljanje po posameznih področjih in zavedanje, da največje tveganje ni goljufanje, ampak kognitivno razbremenjevanje''.

Šola, ki se s tem ne ukvarja, povečuje neenakost, saj bo dostop do kakovostnega znanja vse bolj odvisen od družinskega kapitala, in ne sposobnosti posameznika, kot je prepričan Škraba.

Dodaja, da se izobraževalni sistem na umetno inteligenco za zdaj predvsem odziva, ne pa prilagaja. Ključna sprememba bi bila po njegovem mnenju potrebna pri ocenjevanju: če ocena še vedno temelji predvsem na izdelku, kot so esej, seminarska ali domača naloga, ki ga lahko generativni model pripravi v nekaj minutah, je vse drugo le kozmetika. ''Detekcija plagiatov pa je dokazano nezanesljiva tehnologija, na katero stavimo prihodnost dijakov,'' pravi. Med ključnimi vrzelmi izpostavlja pomanjkanje časa in podpore za učitelje, pravno negotovost ter podatke o uporabi UI med učenci.

AI-znanje postaja prednost pri zaposlovanju

Medtem ko se izobraževalni trg širi, se hkrati spreminjajo tudi pričakovanja delodajalcev. Znanje uporabe umetne inteligence za zdaj večinoma še ni samostojen pogoj za zaposlitev, vse pogosteje pa postaja prednost pri kandidatih, predvsem na delovnih mestih, kjer je veliko dela z informacijami, dokumenti, podatki in vsebinami.

''Pogovor se je premaknil od vprašanja Ali uporabljaš ChatGPT? k precej bolj konkretnemu vprašanju Kako uporabljaš ChatGPT pri svojem delu?,'' opaža Neja Grošelj iz kadrovske agencije Befound. To je po njenih besedah najbolj izrazito v marketingu, prodaji, HR, financah, pravu, administraciji, svetovanju, analitiki in IT. Pri bolj tehnoloških profilih, kot so razvijalci programske opreme, podatkovni analitiki in strokovnjaki za digitalizacijo, je lahko konkretno znanje uporabe AI že pomemben kriterij pri izbiri kandidata.

 

Delodajalci pri tem ne iščejo nujno ljudi, ki znajo uporabljati posamezno orodje, temveč predvsem tiste, ki znajo umetno inteligenco povezati s svojim strokovnim znanjem. Med pomembnejšimi veščinami so zato uporaba AI za raziskovanje in analizo podatkov, pripravo dokumentov in vsebin, avtomatizacijo rutinskih nalog ter kritično preverjanje rezultatov. ''Za zdaj je to v večini primerov še prednost in precej redkeje izrecen pogoj za zaposlitev, vendar se pričakovanja delodajalcev hitro spreminjajo,'' ocenjuje Grošelj.

Pravo vprašanje danes je: "Kako uporabljate ChatGPT?" Foto: Bloomberg Mercury

Tudi na Zavodu za zaposlovanje opažajo, da se znanje uporabe umetne inteligence in različnih AI-orodij že pojavlja med pričakovanji delodajalcev, čeprav za zdaj še ne gre za širše prisotne zahteve.

''Pregled vsebine prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci letos sporočili Zavodu, kaže, da umetna inteligenca ni več vezana samo na specializirane IT- in raziskovalne poklice. Poznavanje oziroma uporaba orodij, kot sta ChatGPT in Copilot, delodajalci omenjajo tudi pri zaposlovanju na področjih marketinga in komuniciranja, prodaje, administracije, financ in revizije, skladnosti poslovanja, arhitekture ter drugih strokovnih in poslovnih funkcij,'' pojasnjujejo na Zavodu.

Strinjajo se z Grošljevo, da delodajalci pri tem praviloma ne iščejo posebnega 'strokovnjaka za umetno inteligenco', ampak kandidata, ki zna ta orodja smiselno uporabiti pri svojem delu, kar kaže, da znanje uporabe umetne inteligence postopoma postaja širša digitalna kompetenca, uporabna v vse več poklicih. ''Pričakujemo, da bo za delodajalce vse pomembnejša predvsem sposobnost zaposlenih, da ta orodja učinkovito in odgovorno vključujejo v svoje strokovno delo ter znajo kritično presoditi njihove rezultate,'' dodajajo na Zavodu.

Na vse večje potrebe po takem znanju kaže tudi vse širša uporaba AI v podjetjih. Podatki Sursa kažejo, da je leta 2025 tehnologije umetne inteligence uporabljalo 22 odstotkov slovenskih podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi; med tistimi, ki jih še niso uporabljala, pa jih je 14 odstotkov že razmišljalo o njeni uvedbi. Med njimi jih je 69 odstotkov kot razlog za neuporabo navedlo prav pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja.