Intervju z direktorico zavoda za zaposlovanje: 'Na trg dela prihaja generacija Z, ki je drugačna od prejšnjih'

V Sloveniji iz meseca v mesec beležijo rekordno nizko brezposelnost, a to še ne pomeni, da je državni zavod za zaposlovanje ostal brez dela. V Sloveniji je še vedno okoli 45 tisoč registriranih brezposelnih, ki jih zavod poskuša vključiti v aktivno populacijo. Zakaj brezposelni ne dobijo dela?

Z novim letom bodo brezposelni vsaj dobili višja nadomestila za brezposelnost – tisti, ki so do njih upravičeni. Demografski trendi so v Sloveniji neusmiljeni – populacija se stara, predsodki pred starejšimi delavci pa so v družbi še vedno prisotni.

Kakšna so po drugi strani pričakovanja mladih ob prvi zaposlitvi? Zakaj kljub pomanjkanju delavcev še vedno prihaja do zlorab?

O tem in drugih vidikih slovenskega trga dela smo se pogovarjali z generalno direktorico Zavoda RS za zaposlovanje Greto Metko Barbo Škerbinc.

Kakšne so trenutno razmere na trgu dela?

Trg dela je v dobri kondiciji. Delodajalci, med njimi največ s področja izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti in gradbeništva, so v prvih osmih mesecih našemu zavodu sporočili skoraj 106.000 prostih delovnih mest.

Največ za čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, za preprosta dela pri nizkih in visokih gradnjah, usmerjevalce in raznašalce pošte, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, skladiščnike in uradnike za nabavo in prodajo, prodajalce, kuharje, natakarje in kuhinjske pomočnike.

Delodajalci iščejo tudi vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelje razrednega pouka, predmetne učitelje v osnovni šoli in delavce za pomoč pri pouku, strokovnjake in strokovne sodelavce za zdravstveno nego ter poklice za zdravstveno in socialno oskrbo na domu. 

Tega kadra torej najbolj primanjkuje?

Za opravljanje večine teh poklicev že dalj časa na domačem trgu dela primanjkuje usposobljenih kandidatov, kar potrjujejo tudi izsledki naše raziskave Napovednik zaposlovanja. Tako je v zadnji, pomladanski, izvedbi slaba polovica sodelujočih delodajalcev sporočila, da so se v preteklih šestih mesecih soočali s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev.

Več kot polovica delodajalcev pričakuje težave pri iskanju kadra tudi dolgoročno, še zlasti visok je ta delež v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, nastanitvenih in gostinskih dejavnostih ter v izobraževanju.

Rešitev so delavci iz tujine?

Delodajalci neskladja na trgu dela blažijo tudi z zaposlovanjem tujih delavcev. V prvih osmih mesecih tega leta je zavod izdal 10.816 delovnih dovoljenj in 16.689 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, največ za zaposlitve na področju gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, prevoza in skladiščenja, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti ter trgovine. Največ delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo je bilo izdanih za državljane Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Severne Makedonije, Indije, Nepala ter Filipinov.

Katere stroke so najbolj perspektivne za mlade?

Mladi se bodo zaposlovali v poklicih, ki šele nastajajo. Tudi če se bodo zaposlovali v bolj 'klasičnih' poklicih, so spremembe zaradi uvajanja umetne inteligence, digitalizacije in avtomatizacije stalno prisotne, kar pomeni drugačen način dela, potrebna bodo dodatna znanja. To je seveda izziv za mlade, ko se odločajo za nadaljnje izobraževanje, saj velikokrat ne vedo, katero srednjo šolo ali študij izbrati, da bodo kompetence, ki jih bodo pridobili, prenosljive tudi v poklice prihodnosti.

Foto Bobo

 

Nehvaležno je govoriti o najbolj perspektivnih poklicih zaradi hitrih sprememb na trgu dela, pa tudi zato, ker je pri izbiri nadaljnjega izobraževanja treba upoštevati na eni strani potrebe na trgu dela, po drugi pa tudi mladostnikove interese, želje, znanja, spretnosti, sposobnosti, motivacijo za učenje …

Če se mladostnik odloči za poklic, ki velja za obetavnega, a nima niti najmanjšega interesa za to področje, se lahko zgodi, da bo zaradi pomanjkanja interesa in motivacije šolanje predčasno opustil ali pa bo pozneje v življenju nezadovoljen s svojim delom, kar pogosto vodi v izgorevanje.

Kaj bi svetovali mlademu, ki izbira poklicno šolo ali fakulteto?

Mladim vedno svetujemo, naj raziščejo, kaj želijo početi, v čem so dobri, za kaj so motivirani, obenem pa naj spoznavajo poklice prek raziskovanja po spletu, pogovorov z zaposlenimi, obiskov delodajalcev, študentskega ali prostovoljnega dela.

Le tako bodo lahko sprejeli dobro karierno odločitev in bodo uspešni v karieri. Če naletijo na težave v procesu odločanja, jih vabimo, da se posvetujejo s kariernim svetovalcem, ki jim bo skozi pogovor in z uporabo različnih digitalnih orodij pomagal.

Čeprav na trgu dela že dolgo primanjkuje kadrov, je na zavodu prijavljenih približno 45 tisoč brezposelnih. Zakaj ti ne dobijo dela?

Na zaposljivost brezposelnih oseb vpliva usklajenost med pričakovanji delodajalcev in izobrazbo, dodatnimi znanji ter kompetencami brezposelnih oseb. Kljub ugodnim trendom na trgu dela ostajajo neskladja med ponudbo in povpraševanjem velika in se še poglabljajo, saj se ob zmanjševanju brezposelnosti poslabšuje struktura brezposelnih.

Med brezposelnimi tako ostaja več ranljivih skupin, kot so starejši, nižjeizobraženi, mladi brez delovnih izkušenj, dolgotrajno brezposelni, ki imajo pogosto še kombinacijo različnih omejitev, torej lastnosti, ki vplivajo na manjše možnosti vrnitve med delovno aktivne oziroma zmanjšujejo njihovo konkurenčnost na trgu dela. Hkrati ostajajo velik izziv še demografske razmere, predvsem staranje prebivalstva in s tem pomanjkanje ustrezne delovne sile.

Pri poklicih, za katere delodajalci trenutno najtežje najdejo nove sodelavce, gre praviloma za kombinacijo težjih delovnih razmer - fizična zahtevnost dela, neugoden delovni čas - ali zahtevanih poklicno specifičnih kompetenc, ki jih ni mogoče pridobiti v kratkem času.

Ali na zavodu opažate, da delodajalci neradi zaposlujejo starejše? Je po 50. letu starosti težko najdi novo zaposlitev?

Položaj starejših na trgu dela ostaja zelo aktualen. Na zavodu opažamo, da starejši na trgu dela še vedno pogosto naletijo na predsodke, kot so zdravstvene omejitve ali slabša prilagodljivost starejših delavcev, pomanjkanje digitalnih kompetenc, predvideni višji stroški zaposlitve in podobno.

Kljub temu se zaradi pomanjkanja kadrov vedno več delodajalcev odloča zaposlovati tudi starejše ter prilagajati delovna mesta, da bodo prijaznejša do njih. Več je tudi delodajalcev, ki se zanimajo za občasno in začasno delo upokojencev.

Delež starejših od 50 let med brezposelnimi ostaja visok, 35,3 odstotka konec avgusta 2025, a se znižuje, zavod veliko pozornosti namenja prav vključevanju starejših v storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanju zaposlitve, tudi z zastopanjem pri delodajalcu, če je to potrebno.

Tej skupini so na trgu dela na voljo tudi različni ukrepi aktivne politike zaposlovanja – od dodatnega izobraževanja ter računalniških in jezikovnih tečajev do praktičnih usposabljanj pri delodajalcih, ki so priložnost, da se razblinijo predsodki v praksi, spodbude za zaposlovanje in drugo.

V korist starejšim so torej razmere na trgu dela, ki 'silijo' delodajalce, da aktivirajo tudi to skupino ljudi?

Ob pomanjkanju delavcev na trgu dela se v zadnjih letih povečuje delež odjav zaradi zaposlitve brezposelnih oseb, starih 50 let ali več, med vsemi odjavami brezposelnih iz tega razloga, prav tako se skrajšuje čas brezposelnosti teh oseb pred zaposlitvijo.

Kljub temu pozitivni premiki na področju zaposlovanja starejših ne smejo biti le rezultat trenutnega pomanjkanja delavcev na trgu dela, temveč se moramo kot družba zavedati, da starejši delavci pomenijo neprecenljiv vir izkušenj in kompetenc, ki jih naš trg dela ne sme spregledati.

Generacijsko raznoliko zaposlovanje spodbuja pretok znanja. Starejši so v dolgoletni karieri pridobili pomembne izkušnje in znanja, ustvarili so široko socialno mrežo, razvili delovne navade, redkeje menjajo zaposlitev, praviloma čutijo močnejšo pripadnost podjetju. Starejši so se seveda sposobni učiti novosti, morda le na drugačen način.

Njihova pomembna prednost pa je izkustveno znanje, ki je pomembno prav v nepredvidljivih situacijah, s katerimi se vse pogosteje soočamo.

Kako velika težava so po vašem mnenju predsodki pred starejšimi?

Zavod za zaposlovanje aktivno ozavešča širšo javnost, še zlasti pa v rednih stikih in na dogodkih tudi delodajalce, o demografskih izzivih in potrebnih prilagoditvah nanje ter odpravi negativnih stereotipov o starejših zaposlenih. Seveda je, poleg nudenja zaposlitvenih priložnosti starejšim, zelo pomembno tudi učinkovito upravljanje starejših zaposlenih.

Večje vključevanje starejših na trg dela je ne samo zaželeno, temveč nujno, saj si izgube njihovih znanj, izkušenj in veščin kot družba ne želimo. Glede na veliko pomanjkanje kadra, ki je še zlasti prisotno v nekaterih dejavnostih, se delodajalci čedalje bolj zavedajo pomena in vloge starejših zaposlenih v kolektivu, tudi v vlogi mentorjev, in jih po naših izkušnjah želijo tudi zadržati v zaposlitvi, seveda pa je to odvisno od številnih dejavnikov.

V preteklosti je bilo bolj pogosto, da so se delavci pred upokojitvijo prijavili na zavodu, zdaj pa opažamo, da jih delodajalci poskušajo vedno bolj  zadržati, saj je primanjkljaj še vedno velik v vseh dejavnostih. 

Bo delodajalcem uspelo zadržati starejše na delovnih mestih?

Menim, da bo delodajalcem z različnimi ukrepi uspelo zadržati starejše na delovnih mestih, vsaj nekatere. Tudi zakonodajne spremembe gredo v to smer s podaljševanjem upokojitvene starosti pa tudi s priljubljenejšimi ukrepi, kot je na primer zaposlitev 80 odstotkov, plača 90 odstotkov, prispevki 100 odstotkov ali finančno nagrajevanje z izplačilom dela pokojnine.

Vsekakor pa finančne spodbude ne bodo dovolj, potrebne bodo še druge prilagoditve. Tudi zaradi zdravstvenih težav in skrbi za ostarele starše je težko pričakovati, da bomo pri skoraj 70 letih zmogli vsakodnevno prehajati med številnimi zahtevnimi nalogami tako, kot smo to lahko počeli v mlajših letih.

So pa starejši delavci zagotovo lojalni, z bogatimi izkušnjami in znanjem bodo zato tudi v prihodnje na trgu dela še vedno iskani. Prav tako seveda zaradi demografskih trendov.

Zavod aktivneje stopa na trg posredovanja študentskega dela. Zakaj?

Res je. Novela zakona o trgu dela je prinesla novosti tudi na področju študentskega dela, saj zavod ostaja eden izmed ponudnikov teh storitev. Za namen posredovanja dela dijakov in študentov je tako urejena pravna podlaga, ki zavodu omogoča pridobivanje podatkov in zakonsko določeno posredovanje podatkov v evidenco študentskega dela, ki jo vodi študentska organizacija. Zavod tako vidi priložnost, da v okviru izvajanja občasnega dela mladim pomaga na njihovi karierni poti pri prepoznavanju njihovih kompetenc kot tudi pri hitrejšem vključevanju v redne zaposlitve. 

Med naše prednosti sodi tudi skrb za varnost dijakov in študentov – oglasi delodajalcev, ki kršijo delovno pravo in so v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, niso objavljeni. Poleg tega bomo imeli napreden iskalnik prostih del, ki omogoča hitro in prilagojeno iskanje prostih del s klikom do prijave na delo ter obveščanje o novih delih prek sporočil sms ali elektronske pošte kot tudi enostavno komunikacijo – izmenjava sporočil med dijaki, študenti in delodajalci teče neposredno prek portala.

Vse bo mogoče urejati prek spletne aplikacije, brez nepotrebnih obiskov. Nudimo tudi urejenost in preglednost na enem mestu, vse od oglasov, prijav na oglase in napotnic do izplačil, predvsem pa je pomembno, da so vse storitve za dijake, študente in delodajalce brezplačne. Informacijski sistem bo pripravljen v začetku leta 2026.

S kakšnimi težavami se ukvarjajo mladi, ki se prvič zaposlujejo?

Na trg dela vstopa generacija Z, ki je drugačna od prejšnjih. Poleg tega mladi danes vstopajo na globalni trg dela, konkurenco imajo z vsega sveta in tudi sami pogosto želijo razvijati strokovne kompetence in nabirati delovne izkušnje v tujini. Več je projektnega dela, uporabe umetne inteligence, nastajajo novi poklici, obstoječi se spreminjajo.

Ali drži, da so mladi manj zanesljivi in manj pripravljeni delati na običajnih delovnih mestih osem ur na dan pet dni na teden?

Pri mladih opažamo, da si želijo večjega ravnotežja med službo in prostim časom ter da se raje odločajo za delodajalce, ki so okoljsko ozaveščeni in delujejo trajnostno.

Vsekakor ne moremo trditi, da so manj zanesljivi. Gre za zelo heterogeno skupino.

Kako se delodajalci prilagajajo, da pridobijo dovolj kadrov? Kaj ponujajo kandidatom poleg plače?

Čeprav ima primanjkljaj kadrov za družbo večinoma negativne posledice, lahko prinese tudi določene prednosti za iskalce zaposlitve. Delodajalci namreč uvajajo dodatne ukrepe za privabljanje in zadržanje zaposlenih.

Slaba četrtina delodajalcev tako navaja, da so zaradi pomanjkanja ustreznih kandidatov začeli vlagati v dodatno usposabljanje in prekvalifikacijo že zaposlenih. To je lahko priložnost za njihov karierni razvoj in napredovanje.

Poleg tega številni delodajalci poročajo, da so omilili ali razširili pogoje glede izobrazbe, delovnih izkušenj in drugih znanj, da bi lažje zapolnili prosta delovna mesta. Tako se iskalcem zaposlitve ponujajo nove zaposlitvene priložnosti. Nekateri so se odločili tudi za zvišanje plač in uvedbo dodatnih bonitet.

Tudi Zavod za zaposlovanje v stikih z delodajalci zdaj lažje prepoznava priložnosti za težje zaposljive, spodbuja omilitev kriterijev pri zaposlovanju ter nagovarja različne pomisleke delodajalcev v razmerah primanjkljaja kadrov.

Kaj kandidati za zaposlitev pričakujejo od ponudnikov dela? Kakšni so trendi – je to delo od doma, več dopusta, krajši delovnik?

Iskalci zaposlitve se glede svojih pričakovanj razlikujejo, a nekaj skupnih točk vseeno izstopa. Najpomembnejši dejavnik ostajajo plačilo in dobri pogoji dela – pogovor o tem že dolgo ni več tabu.

Trende najbolje razkrivajo objave prostih delovnih mest. Vse pogosteje delodajalci ob iskanju kadrov izpostavljajo prednosti in bonitete. Med prvimi se pogosto omenjajo visoko oziroma stimulativno plačilo ter različne ugodnosti, kot so kolektivno zavarovanje ali brezplačno parkirno mesto.

Trg dela v številkah V Sloveniji je bilo ob koncu avgusta letos registriranih 44.307 brezposelnih oseb, kar je le dober odstotek več kot julija in malenkost manj kot lani avgusta. V obdobju prvih osmih mesecev se je na novo prijavilo skoraj 39.000 brezposelnih, kar je manj kot v enakem obdobju leta 2024. Iz evidence se je odjavilo skupaj 41.628 brezposelnih oseb, od teh 27.722 zaradi zaposlitve, kar je toliko kot v enakem obdobju leta 2024. V povprečju je bilo od januarja do avgusta mesečno brezposelnih 45.292 oseb, dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

 

Poleg tega pa delodajalci vse bolj poudarjajo tudi druge vidike dela, ki kandidatom veliko pomenijo: možnost dela na daljavo in fleksibilen delovni čas, stalen in predvidljiv urnik, dobro lokacija dela, prijetno in sodelovalno delovno okolje, strokovno uvajanje in mentorstvo, spodbujanje izobraževanja in razvoja zaposlenih.

Kot prednost se pogosto izpostavlja tudi tradicija podjetja ali pa njegova usmerjenost v prihodnost – delo na področju digitalizacije in umetne inteligence ali drugi sodobni projekti. Številni delodajalci poudarjajo mednarodno okolje, kreativnost in dinamičnost dela.

Iskalcem zaposlitve sta pomembna tudi dobro počutje in občutek pripadnosti. Zato delodajalci, ki pridobijo certifikate ali nagrade za skrb za zaposlene, to redno omenjajo.

Skupno vsem trendom je, da delodajalci vse bolj spoznavajo, da denar ni edini motivator – vedno več štejejo kakovost odnosa do zaposlenih, prilagodljivost in možnosti razvoja.

Zakaj kljub pomanjkanju kadra še vedno prihaja do zlorab delavcev?

Kot družba postajamo vse občutljivejši za kršitve delovnopravne zakonodaje in pravice delavcev – in tako je tudi prav. Kljub pomanjkanju kadra pa do zlorab še vedno prihaja. Izredno pomemben razlog za zgodbe, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, je povezan z zaposlovanjem tujcev, ki so praviloma zaradi slabšega obvladovanja jezika, nepoznavanja zakonodaje, prevelikega zaupanja in podobno še bolj ranljiva skupina. V zadnjih letih se je namreč zelo povečal delež tujcev v delovno aktivnem prebivalstvu. Delovne migracije so sicer nujen del sodobnega trga dela, imajo pa tudi temno plat.

 

Pojavljajo se razni posredniki, ki za pomoč pri migraciji zahtevajo nesorazmerno visoko plačilo. In žal se zgodba ne zaključi, ko delavec pride v Slovenijo. Vedno več delavcev migrantov prihaja iz oddaljenih držav in povsem drugačnih družbenih okolij. Pogosto ne poznajo slovenskega jezika, zakonodaje in svojih osnovnih pravic.

Ker nimajo razvite socialne mreže, so brez podpore, zaradi izkušenj v lastni državi se bojijo obrniti na uradne institucije v Sloveniji za pomoč, številni niso vključeni v sindikat. Poleg tega so pogosto zaposleni na delovnih mestih, kjer so pogoji dela izredno težki. Vse to jih postavlja v ranljiv položaj, ki ga nekateri delodajalci ali posredniki izkoristijo.

Kako bi lahko preprečili zlorabe?

Ključno je ozaveščanje in informiranje delavcev migrantov o njihovih pravicah, zakonodaji in možnostih pomoči, zato je zavod tudi ustanovil Info točko za tujce. Pomemben je tudi učinkovit nadzor nad delovnimi pogoji in spoštovanjem zakonodaje pristojnih institucij.

Pomembno je odgovorno ravnanje delodajalcev, pošteni odnosi do zaposlenih so pogoj za dolgoročno uspešno poslovanje. Pomembno je tudi vključevanje delavcev v sindikate in krepitev njihovega zaupanja v institucije. Zavod veliko vlaga tudi v mednarodno sodelovanje, saj je trg dela globalen in zahteva usklajene rešitve.

Nujna pa je seveda ničelna toleranca do nezakonitih praks pri zaposlovanju tujcev. Svet je postal globalna vas in Slovenija si slabih praks ter negativne publicitete na trgu dela preprosto ne more privoščiti.

Delovne migracije v bodoče ne bodo pomembne le za uspešno rast našega gospodarstva, pomembne bodo tudi za zagotavljanje osnovnih storitev, ki jih državljani potrebujemo.