Dodatno delo postaja nova finančna varnost: katere veščine bodo najbolj cenjene?

Le zaposlitev z rednim dohodkom danes ne zagotavlja več nujno finančne varnosti. Ob naraščajočih življenjskih stroških, inflaciji in vse pogostejših gospodarskih pretresih se vse več ljudi ozira po dodatnih virih prihodka. Hkrati umetna inteligenca (AI) hitro spreminja trg dela in vrednost posameznih znanj ter veščin.

Je "side hustle" postal novi standard? Katere veščine bodo v prihodnje najbolj iskane in kdo bi moral prevzeti odgovornost za prilagajanje zaposlenih na spremembe, ki jih prinaša AI? O teh vprašanjih smo se v oddaji Spotlight Bloomberg Adria pogovarjali z Lovrom Roguljem, ekonomistom, ki se ukvarja s trgom dela.

"Side hustle": od ambicije do nuje

Vprašanje, ali je ena sama plača dovolj za finančno varnost, postaja vse pomembnejše. Po besedah Lovra Rogulje se potreba po dodatnem viru prihodka povečuje, saj lahko ena plača sicer zagotavlja določeno varnost, vendar posameznika hkrati veže na en sam vir prihodka. 

Dodatno delo oziroma s tujko "side hustle" tako postaja način za večjo finančno odpornost v času gospodarske negotovosti, čeprav se zanj za zdaj odloča razmeroma majhen delež zaposlenih. Po podatkih platforme Trading Economics je imelo konec leta 2025 približno 4,1 odstotka zaposlenih v EU več kot eno zaposlitev. To pomeni približno enega od 25 zaposlenih.

V Sloveniji je ta delež nekoliko nižji, pri 3,4 odstotka. Na Finskem je znašal 7,7 odstotka, v Estoniji 6,7 odstotka, na Švedskem 6,5 odstotka, v Nemčiji 5,1 odstotka, pri sosedih Hrvatih pa je bil komaj 1,6-odstoten.

A treba je vedeti, da nimajo vsi zaposleni enakih možnosti za dodaten zaslužek, saj so nekateri poklici in panoge za to primernejši od drugih. Rogulja izpostavlja nekaj ključnih področij:

• Strokovne in poslovne storitve: Sem sodijo svetovalci, finančni strokovnjaki, računovodje, strokovnjaki za trženje in kadre ter predavatelji. Prednost je, da lahko svoje strokovno znanje ponudijo na projektni osnovi, pogosto brez večjih začetnih vlaganj.

• IT in digitalne storitve: Programiranje, spletni razvoj, podatkovna analitika, avtomatizacija in uvajanje rešitev umetne inteligence ponujajo številne priložnosti. Zanimivo je, da informacijske in komunikacijske dejavnosti v EU še vedno sodijo med panoge z nadpovprečnim deležem prostih delovnih mest.

• Kreativni in komunikacijski poklici: Oblikovanje, videoprodukcija, fotografija, pisanje vsebin, ustvarjanje spletnih vsebin in upravljanje družbenih omrežij. Podatki Eurostata kažejo na razmeroma veliko neizkoriščeno povpraševanje po strokovnjakih na področju umetnosti, kulture in kulinarike.

• Prodaja in trženje: Samostojna prodaja, pridobivanje potencialnih strank (lead generation) in digitalno trženje so področja, ki hitro rastejo. Zgovoren je podatek, da so imeli vodje prodaje, trženja in razvoja leta 2024 najvišji delež prostih delovnih mest v EU, in sicer 8,4 odstotka.

• Obrt in lokalne storitve: Gradbeništvo, različna popravila in vzdrževanje, gostinstvo ter osebne storitve. Čeprav ne gre za digitalne oblike dodatnega dela, je povpraševanje po teh storitvah izjemno veliko. V prvem četrtletju 2026 je bil delež prostih delovnih mest v EU v gostinstvu in nastanitvenih dejavnostih 3 odstotke, v gradbeništvu pa 2,8 odstotka, medtem ko je skupno povprečje znašalo 2,1 odstotka.

Ali dodatno delo povečuje tržno vrednost zaposlenega?

Eno ključnih vprašanj je, kako delodajalci gledajo na dodatno delo svojih zaposlenih – kot na priložnost ali kot na potencialen problem. Po mnenju Rogulje je najpomembnejša odprta komunikacija, s katero se je mogoče izogniti navzkrižju interesov ali celo položaju, ko bi zaposleni postal konkurenca svojemu delodajalcu. Če so pravila jasna in je komunikacija dobra, je lahko dodatno delo pomembna prednost pri razvoju kariere.

"Če človek ves čas opravlja enaka rutinska opravila in se pri tem ne uči ničesar novega, s tem ne povečuje svoje tržne vrednosti," pravi Rogulja. Povsem drugače je, če pri delu s strankami, zlasti tujimi, pridobiva nove reference in stike ter razvija veščine, kot sta prodaja in komunikacija. "Takrat njegova tržna vrednost raste, pozneje pa ima tudi precej več možnosti pri izbiri karierne poti."

AI spreminja merila: pomembno ni več le, kaj znate, ampak kaj lahko s tem naredite

Z razmahom umetne inteligence, ki je ogromno strokovnega znanja naredila dostopnega širšemu krogu ljudi, samo posedovanje določenih informacij na trgu dela ni več takšna prednost kot nekoč. "Umetna inteligenca je iz temeljev spremenila trg dela," pravi Rogulja. V ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj lahko s svojim znanjem naredimo. Vstopamo v obdobje, ko "ni več pomembna zgolj informacija, ampak to, kaj znamo z njo narediti" – kako jo razlagamo, presodimo njeno uporabnost in jo učinkovito uporabimo.

Pri AI pa se kaže zanimiv paradoks. Po eni strani olajšuje začetek dodatnega dela, saj lahko posameznik z manj časa in sredstev ponudi več. Po drugi strani pa s tem znižuje tudi vstopne ovire za konkurenco. Računovodja, strokovnjak za trženje, svetovalec ali oblikovalec lahko danes s pomočjo AI-orodij v krajšem času opravi več dela in svoje znanje lažje ponudi na trgu. Toda enako velja za tisoče drugih, kar pomeni večjo konkurenco in dodatni pritisk na cene.

Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da se bo do leta 2030 spremenilo skoraj 40 odstotkov veščin, potrebnih za opravljanje današnjih poklicev. Po mnenju Rogulje bodo vse bolj cenjene predvsem analitične, komunikacijske in prodajne veščine. Ključna za uspeh bo sposobnost hitrega prilagajanja in usvajanja novih znanj. "Posameznik je na trgu dela toliko močnejši, kolikor bolj se je pripravljen prilagajati spremembam," sklene.

Ob tem se postavlja tudi vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost za tako obsežen prehod. Globalne raziskave kažejo, da večina delodajalcev zaradi razvoja AI načrtuje dodatno usposabljanje zaposlenih, vendar jih precej hkrati pričakuje tudi zmanjšanje števila delovnih mest zaradi avtomatizacije. Rogulj meni, da odgovornosti za prilagajanje ni mogoče preložiti zgolj na zaposlene. Gre za skupno nalogo, pri kateri morajo sodelovati "delodajalci, zaposleni, država in družba kot celota". Eden največjih izzivov bo vključiti izobraževalni sistem v spremljanje tehnološkega razvoja, hkrati pa bo to ključ do uspešne prilagoditve celotnega trga dela novim razmeram.