Primer Progros: Pravne posledice prodaje prezadolženega podjetja

Poslovno življenje je lahko nepredvidljivo in še dobrim in uspešnim podjetjem se včasih pripetijo problemi z nelikvidnostjo ali s prezadolženostjo.

A med tema dvema pojmoma vendarle obstaja pomembna razlika. Medtem ko nelikvidnost pomeni le kratkotrajno plačilno nesposobnost podjetja (podjetje denimo pričakuje sklenitev pomembnega posla, s svojimi poslovnimi partnerji ima podpisane dokaj pozne plačilne roke, ipd.), pa prezadolženost pomeni, da so se dolgovi podjetja nakopičili do te mere, da jih podjetje s trenutno vrednostjo premoženja ne more več sanirati.

Prezadolženo podjetje je sicer de iure gospodarska družba, katere vrednost premoženja je manjša od vsote njenih obveznosti.

V slovenskem pravnem redu to stanje pomeni obliko dolgoročne plačilne nesposobnosti oziroma insolventnosti po Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), kar zahteva takojšnje zakonite ukrepe vodstva.

Kakšni pa so to ukrepi, ki jih mora izvesti vodstvo? Če podjetje postane insolventno mora poslovodstvo brez odlašanja, vendar pa najkasneje v enem mesecu od nastanka insolventnosti, vložiti predlog za začetek postopka insolventnosti, saj je ta namenjen zaščiti upnikov in zaposlenih.

Ta insolvenčni postopek ima lahko dve obliki in sicer:

1.) poslovodstvo mora nemudoma sprejeti ukrepe za finančno organizacijo podjetja, če pa to ni mogoče pa mora 2.) v zakonskem roku predlagati začetek stečaja.

Finančna reorganizacija podjetja pomeni izvedbo postopka spremembe strukture financ, s katerim podjetje rešuje težave z denarjem, zmanjšuje dolgove in izboljšuje poslovanje.

S finančno reorganizacijo podjetje običajno doseže več ciljev: 1.) poplača dolgove upnikom, 2.) zmanjša stroške poslovanja, 3.) pridobi novi denar ali kapital in 4.) podjetje reši stečaja.

Brezplačen prenos poslovnega deleža

Ključni koraki, ki jih mora s tem v zvezi izvesti so a.) pregled stanja: natančen pregled vseh dolgov, premoženja in prihodkov, b.) pogovori z upniki: dogovor o znižanju dolgov, daljših rokih za plačilo ali pretvorbo dolga v lastne deleže, c.) pridobitev sredstev: prodaja delov premoženja, ki niso nujni za delo, ali vnos novega kapitala, v določenih primerih pa tudi 4.) izvedba prisilne poravnave, če dogovor zunaj sodišča ni mogoč.

V primerih, če finančna reorganizacija, vključno s postopkom prisilne poravnave, ne pripelje do želenih rezultatov, mora vodstvo nad podjetjem izvesti stečajni postopek.

 

V primeru poslanca Borisa Mijiča (Progros d.o.o.) so mediji poročali tudi o tem, da se je poslanec odločil podjetje prodati. V resnici ni šlo za prodajo podjetja v ožjem smislu, ampak za brezplačen prenos poslovnega deleža, novi lastnik pa je družbo nato preimenoval. Ob prenosu je bilo javno znano, da družba posluje z izgubo in negativnim kapitalom. 

S tem manevrom je verjetno računal na scenarij, da bo novi lastnik postal odgovoren za dolgove družbe, vendar pa novi lastnik ne postane avtomatično osebni dolžnik, prejšnji družbenik pa s tem manevrom tudi ne postane avtomatično prost svojih obveznosti.

Mogoča je tudi kazenska odgovornost

Drugače bi bilo, če bi pogodbeniki poleg prodaje deleža izrecno uredili tudi prevzem določenega dolga. Toda tudi v tem primeru zakon (Obligacijski zakonik) varuje upnika. Po 427. členu OZ se namreč prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero mora privoliti upnik. Dokler upnik v prevzem ne privoli, oziroma, če privolitev zavrne, ima dogovor med dolžnikom in tretjo osebo praviloma le učinek prevzema izpolnitve: prvotni dolžnik ostane upniku še naprej zavezan.

Manevri v zvezi s prenosom poslovnega deleža lahko pod določenimi pogoji rezultirajo rezultirajo tudi v prenosnikovi kazenski odgovornosti. V primeru, če bi se mu lahko dokazala zloraba pravic, bi se lahko znašel tudi v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in kršitve temeljnih pravic delavcev.

A tudi za delavce sama sprememba družbenika njegovega delodajalca praviloma ne pomeni spremembe dolžnika. Če je bil delodajalec Progros d.o.o., ostane ista pravna oseba dolžnik neizplačanih plač tudi po tem, ko njen poslovni delež pridobi druga oseba.