Evropa razkriva plače. Zakaj bodo slovenske še ostale skrite

Koliko zaslužijo vaši sodelavci? In koliko bi morali zaslužiti vi? Odgovori na takšna vprašanja naj bi bili od 7. junija letos, ko je potekel rok za prenos evropske direktive o plačni transparentnosti v nacionalne zakonodaje, manj zaviti v tančico skrivnosti. Direktiva naj bi zaposlenim prinesla več informacij o plačah, podjetjem pa nova pravila pri zaposlovanju in poročanju o plačnih razlikah.

Vsaj na papirju. Slovenija in številne druge članice direktive namreč še niso prenesle v svojo zakonodajo. Po zadnjih podatkih so jo do roka v celoti prenesle le štiri države (Slovaška, Italija, Litva in Malta) od skupaj 27 držav članic. Direktivo je pozneje prenesla tudi Grčija, kjer se bodo nova pravila začela uporabljati novembra letos. 

Italija se je medtem izkazala kot primer dobre prakse. Med velikimi evropskimi gospodarstvi je za zdaj edina, ki je v celoti prenesla direktivo, učinek pa je viden tudi v zaposlitvenih oglasih. Po podatkih zaposlitvene platforme Indeed se je delež italijanskih oglasov z navedeno plačo povečal s 26 odstotkov julija 2025 na 61 odstotkov julija letos. Italija ima tako med petimi največjimi evropskimi gospodarstvi največji delež zaposlitvenih oglasov z navedeno plačo.

Z Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport so nam sporočili, da je osnutek zakona trenutno še v postopku priprave in usklajevanja. ''Ministrstvo si bo prizadevalo za čim hitrejše sprejetje zakona in ustrezno implementacijo direktive, a je časovnica le tega odvisna tudi od procesa socialnega dialoga in dialoga s preostalimi ključnimi deležniki,'' so povedali za Bloomberg Adria.

Transparentnost plač za zdaj le na papirju

V slovenski poslovni praksi za zdaj zato ni večjih formalnih premikov. Kadrovniki priznavajo, da velik del delodajalcev plačnega razpona še vedno ne želi razkrivati v prvi fazi iskanja novega kadra. ''Po naših izkušnjah večina slovenskih delodajalcev trenutno še čaka, kako bo področje dokončno uredila slovenska zakonodaja,'' razmišlja Laura Smrekar, partnerka pri kadrovski agenciji Competo.

Pri Competu spremembe, ki jih prinaša uvedba plačne transparentnosti, sicer vidijo kot pozitivne. Opažajo, da si več transparentnosti glede plač želijo in hrati pričakujejo tudi iskalci zaposlitve. ''Pogovor o plači je pomemben del zaposlitvenega procesa in prav je, da se zgodi dovolj zgodaj. Če se pričakovanja kandidata in možnosti podjetja precej razlikujejo, je dobrodošlo, da to obe strani ugotovita čim prej in se odkrito pogovorita, ali je dovolj prostora za nadaljevanje procesa,'' pravi Smrekar.

Tudi na Zavodu RS za zaposlovanje delodajalce že spodbujajo k objavi predvidene višine plačila, a ker ta podatek trenutno še ni obvezen, se številni za njegovo razkritje ne odločijo. Razlogi so različni. Od tega, da je plačilo pogosto predmet pogajanj in odvisno od izkušenj kandidata, do internih pravil podjetij ali težav pri vnaprejšnji določitvi plačnega razpona. "Delodajalci zato vse pogosteje poudarjajo tudi druge ugodnosti, kot so prilagodljiv delovni čas, možnost dela od doma, dodatni dnevi dopusta ali priložnosti za strokovni razvoj," so nam maja povedali na Zavodu.

Slovenski delodajalci nad razkrivanjem plače v začetni fazi zaposlitvenega procesa niso navdušeni. Depositphotos

Plačni razpon je šele začetek

Smrekar opozarja, da bo večja odprtost glede plač odprla še eno pomembno vprašanje: kako je podjetje sploh doseglo določen plačni razpon. "Tu ne bo dovolj zapisati številke v zaposlitveni oglas. Podjetja bodo potrebovala jasno postavljene plačne razrede, razumljive kriterije za določanje plač in ustrezna razmerja med primerljivimi delovnimi mesti. Mislim, da bo prav na tem področju za marsikatero podjetje največ dela."

Nekatera podjetja pa so se na večjo odprtost glede plač začela pripravljati že pred uvedbo novih pravil. Med njimi je tudi Novartis, kjer so zaposlenim omogočili vpogled v plačne razpone in primerjalne analize. Kot pojasnjujejo, s tem spodbujajo enakopravnost pri plačah in večjo jasnost pri njihovem določanju.

"Namen plačne transparentnosti je, da ima vsak zaposleni informacijo o umestitvi svoje plače glede na zunanji primerjalni razpon plač in glede na umestitev svoje plače v primerjavi z drugimi zaposlenimi v podjetju v isti skupini del," so lani povedali za Bloomberg Adria. V okviru letnega pregleda plač vsak zaposleni prejme tudi obvestilo o plači, v katerem so te informacije navedene.

Laura Smrekar, Competo: ''Pogovor o plači je pomemben del zaposlitvenega procesa in prav je, da se zgodi dovolj zgodaj.''

V Novartisu ocenjujejo, da tak pristop omogoča bolj odprte pogovore o plačah, hkrati pa prispeva k zadrževanju talentov, prepoznavanju morebitnih pristranskosti in večji konkurenčnosti podjetja na trgu dela. Kako so na transparentnost plač pripravljena preostala večja slovenska podjetja, smo poročali v tem članku.

Transparentnost plač v Sloveniji za zdaj ostaja zgolj na papirju. Depositphotos

Za zamudo so predvidene sankcije

Slovenija pri zamudi prenosa direktive ni izjema. V večini držav članic prenos v nacionalno zakonodajo ob izteku roka še ni bil zaključen, v delu držav pa je zakonodaja ostala pri osnutkih. Ob tem se v nekaterih državah odpira tudi vprašanje administrativnega bremena. Švedska je marca letos denimo ustavila pripravo zakonodaje in pozvala k odlogu ter ponovnim pogajanjem o direktivi, pri čemer je kot enega od razlogov navedla zahtevnost in administrativno kompleksnost novih pravil.

Če država direktive ne prenese pravočasno, lahko Evropska komisija začne postopek zaradi kršitve prava EU. Prva faza je uradni opomin, sledita lahko obrazloženo mnenje in napotitev zadeve na Sodišče EU. V primeru neprenosa direktive lahko Komisija že ob napotitvi zadeve na sodišče predlaga tudi finančne sankcije, o katerih nato odloči Sodišče EU.

Kaj to pomeni za Slovenijo? "Evropska komisija Sloveniji zaradi neprenosa direktive ni poslala uradnega opomina niti drugega obvestila," so nam potrdili na ministrstvu. Če Slovenija direktive ne bo prenesla v svoj pravni red, lahko Komisija začne postopek zaradi kršitve prava EU. "Sam začetek postopka še ne pomeni finančnih sankcij," dodajajo na ministrstvu.