V primežu inflacije, šibkega rublja in volitev: Kaj Krki prinašajo ruske volitve?

V Rusiji bodo med 18. in 20. septembrom potekale parlamentarne volitve, na katerih se pričakuje (pre)močna zmaga osrednje provojne stranke Enotna Rusija. Poleg stranke, ki jo številni imenujejo kar stranka Vladimirja Putina, čeprav ruski predsednik ni njen član, analitiki pričakujejo, da bo petodstotni parlamentarni prag prestopilo še nekaj drugih od preostalih desetih strank, ki so vse po vrsti provojne.

Rusko vrhovno sodišče je nekaj tednov pred volitvami odločilo, da edini protivojni opozicijski stranki Jabloko (Jabolko) prepove sodelovanje na septembrskih parlamentarnih volitvah. Prepoved in projekcije zmage prokremeljskih strank kažejo na nadaljevanje vojne v Ukrajini in vztrajanje pri maksimalističnih zahtevah Moskve za prekinitev ognja. Najverjetnejši politični scenariji nakazujejo na nadaljnje poslabšanje makroekonomskih dejavnikov v državi, ki jo pestijo inflacija, visoki stroški zadolževanja, zaostrovanje fiskalne politike in šibka valuta.

Pogledali smo, kako vse bolj zaostrene geopolitične in notranjepolitične razmere pred volitvami v dumo vplivajo na gospodarstvo in poslovanje podjetij v Rusiji, med katerimi je tudi naš največji farmacevt Krka.

Ekonomske posledice vojne

Glede na razmere in upravljanje izida volitev, kjer se nakazuje kontinuiteta prokremeljske sestave parlamenta, je realno pričakovati, da se bo splošna politična usmeritev Kremlja glede vojnih ciljev v Ukrajini nadaljevala. To posledično stopnjuje pritisk na rusko gospodarstvo, ki je že tako obremenjeno s posledicami vojne, ekonomskimi posledicami zahodnih sankcij in ukrajinskimi globinskimi napadi z droni.

Ruska centralna banka pod vodstvom Elvire Nabiulline je pred volitvami in pod pritiskom Kremlja za četrtinko spustila referenčno obrestno mero, ki še naprej ostaja na povišanih 14 odstotkih.

''Visoke 14-odstotne obresti zavirajo gospodarstvo in dražijo financiranje partnerjev, a zdravila na recept za kronične bolezni so manj elastična,'' vpliv makroekonomskih in monetarnih dejavnikov na poslovanje Krke v Rusiji pojasnjuje ekonomist in predavatelj z Ekonomske fakultete v Ljubljani Matej Lahovnik.

Neugodna kombinacija: Padec rublja, krepitev inflacije

Poteza centralne banke je povečala že obstoječi pritisk na rubelj. V prvi polovici leta in vse do junija je ruska valuta izkazovala presenetljivo moč, saj se je tečaj v začetku junija okrepil na raven okoli 71,55 rublja za ameriški dolar. Do konca avgusta in po ukrepih centralne banke se je razmerje povzpelo na 83,70 rublja za dolar.

Vojna, nižanje obrestnih mer in cene energentov na globalnih trgih so v tretjem četrtletju negativno vplivali na tečaj rublja, pojasnjuje glavni analitik Bloomberga Adira Mihael Blažeković. ''Od začetka tretjega kvartala je rubelj izgubil okoli osem odstotkov vrednosti v primerjavi z evrom'', pravi analitik.   

Guvernerka Nabiullina je ob odločitvi opozorila pred naraščajočo inflacijo, ki je julija zaradi ukrajinskih globinskih napadov na energetsko infrastrukturo in spletnega velikana Wildberries narasla na 5,9 odstotka. Izboljšanja ni na vidiku, saj revizija inflacijskih projekcij centralne banke kaže, da se bodo cene življenjskih potrebščin do konca leta povzpele na 6 do 7 odstotkov.

 

''Inflacija zvišuje lokalne stroške (plače, energija, embalaža) in pritiska na marže, ker prenos v cene omejujeta konkurenca in regulativa,'' posledice neugodnih makroekonomskih trendov pojasnjuje Lahovnik.

Z vidika ruske ekonomije in Krkinega poslovanja je rast rublja na račun višjih cen energentov in umetnih gnojil, ki jih je poganjala iranska vojna, v prvi polovici leta pozitivno vplivala na poslovanje Krke.

Nerevidirani podatki o poslovanju v prvem polletju kažejo na rožnato sliko poslovanja koncerna prav na račun cvetočega posla v Rusiji. Prihodki od prodaje so zrasli za sedem odstotkov na rekordnih 1,12 milijarde evrov, dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je poskočil za 18 odstotkov na 357,45 milijona evrov.

Dobiček iz poslovanja je zrasel za 20 odstotkov na 309,2 milijona evrov. Po šestih mesecih je skupina ustvarila 260,17 milijona evrov čistega dobička, kar je pet odstotkov več kot v istem obdobju lani.

Na najpomembnejšem posamičnem trgu je Krka v omenjenem obdobju prodala za 251,18 milijona evrov izdelkov. To je 15 odstotkov več kot v prvem polletju lani. Rusija je tako postala še pomembnejši trg, saj je tam ustvarila približno 22,6 odstotka vseh prihodkov od prodaje izdelkov, medtem ko lani še 20,9 odstotka.

 

 

Lahovnik: Mobilizacija bi povečala pritisk na Krkine plače in otežila zaposlovanje

Blažeković meni, da se bo slabitev rublja zaradi vojne nadaljevala do konca leta in bo ''dlje časa obstajalo tveganje za podjetja, ki poslujejo na ruskem trgu'', saj konca vojne ni na vidiku. Prav tako ne vidi kontraindikacij dejavnikov, ki bi tečaj potisnili navzgor. ''Cena nafte tipa ural je na ravni okoli 85 dolarjev, a indeks menedžerjev v industriji se počasi vrača na raven 50 točk''. Meni, da v nadaljevanju v poslovanju Krke v Rusiji ni pričakovati ''prevelikih nihanj.''

Podobno menijo tudi v družbi, kjer so nam sporočili, da ''Krka v Ruski federaciji paciente že več kot pol stoletja oskrbuje s kakovostnimi, učinkovitimi in varnimi zdravili in verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje.''

Lahovnik dodaja, da slabitev rublja neposredno znižuje prodajo v evrih in povzroča ''negativne tečajne učinke''. Lokalna proizvodnja deluje kot naravno zavarovanje, saj so prihodki in večina stroškov v rubljih, cene pa se lahko le deloma prilagaja, kot pravi ekonomist.

 

Težava za gospodarstvo in posledično Krko, ki ima tam proizvodnjo, je vse bolj ozek trg razpoložljive delovne sile. Tovarna Krka-Rus ima dva tisoč zaposlenih in je vodilna med tujimi generičnimi proizvajalci v državi. 

Razmere se lahko še zaostrijo z drugim valom mobilizacije, o katerem se zaradi naraščajočih izgub ruske vojske na bojišču vse bolj ugiba. Rusija naj bi po ocenah zahodnih obveščevalcev utrpela od pol milijona do 600 tisoč žrtev. Do vpoklica v vojsko bi lahko zaradi negativnih političnih in socialnih posledic prišlo šele po volitvah, menijo opazovalci.

''Pomanjkanje delovne sile in morebitna mobilizacija bi otežila zaposlovanje v tovarni, zvišala plače in lahko povzročila motnje v proizvodnji ter dodatno upočasnila rast BDP,'' o posledicah tega pravi Lahovnik.

Skupni učinek bi bili počasnejša rast prodaje v evrih, volatilnost dobička in pritisk na marže, meni in navaja, da so blažilci ''lokalna proizvodnja, močan tržni položaj in neciklična narava farmacevtike''. Tveganje za Krko ni eksistencialno, a bi zmanjšalo prispevek Rusije k rezultatom skupine, opozarja glede vpliva na poslovanje skupine v prihodnje.