V Sloveniji narašča število tujih študentov: so ti "skriti potencial" trga dela?

Število tujih študentov v Sloveniji v zadnjih letih narašča. Njihov delež med vsemi študenti terciarnega izobraževanja je leta 2025 po podatkih Sursa znašal 14,5 odstotka. Največji delež – kar 25,4 odstotka – pa jih je v programih doktorskega študija.

V Sloveniji študirajo študenti iz kar 120 različnih držav, pri čemer pričakovano prevladujejo študenti iz držav nekdanje Jugoslavije. Samo iz štirih držav je bilo lani na študij vpisanih po več kot tisoč študentov – iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in BiH.

Po podatkih Sursa je lani v Sloveniji študiralo 11.918 tujih študentov, kar je 12,8-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej, po podatkih ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, pa 12.603 (16,6 odstotka od skoraj 76 tisoč študentov) ali 14,9 odstotka več kot leto prej. Samo na Univerzi v Ljubljani je leta 2025 denimo študiralo 4.230 tujih študentov.

Delež tujih študentov čedalje bolj zrcali delež tujih delavcev v Sloveniji. Lani je po podatkih Sursa namreč bilo že 16 odstotkov vseh delovno aktivnih tujcev. "Trend v zadnjih letih narašča, podobno kot na rednem trgu dela," pojasnjujejo pri e-Študentskem servisu.

Med mednarodnimi dijaki in študenti, torej tistimi, ki imajo tuje državljanstvo, jih po ocenah e-Študentskega servisa okrog 10 tisoč poleg šolanja tudi občasno dela. Na e-Servisu je mednarodnih dijakov in študentov, ki opravljajo študentsko delo, skoraj osem tisoč oziroma malo manj kot 10 odstotkov vseh, ki opravljajo študentsko delo.

V zadnjih letih se je obseg tujih študentov, ki v Sloveniji delajo, izjemno povečal. V šolskem letu 2019/20 je študentsko delo na e-Servisu opravljalo 3.857 mednarodnih dijakov in študentov. V letu 2020/21 se je njihovo število dvignilo na 4.206, v letu 2021/22 jih je bilo že 5.642, v letu 2022/23 6.718, v šolskem letu 2023/24 pa 7.727, navajajo.

Čeprav tuji študenti v Sloveniji prihajajo iz kar 120 različnih držav, na e-Servisu opažajo, da večina delovno aktivnih tujih študentov prihaja iz nekdanjih jugoslovanskih držav.

"Velika večina, kar 80 odstotkov vseh tujih dijakov in študentov, ki poleg šole oziroma študija opravljajo tudi študentsko delo, prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Med njimi je bilo v letu 2024 po podatkih e-Študentskega servisa 34,9 odstotka mladih iz Bosne in Hercegovine, 18,1 odstotka iz Severne Makedonije, 15,3 odstotka iz Srbije, 6,7 odstotka s Kosova, 3,4 odstotka iz Hrvaške ter 1,8 odstotka mladih iz Črne gore," pojasnjujejo.

Kaj pa drugi tuji študenti? "Med preostalimi državami, iz katerih prihajajo mednarodni dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo, so še Indija s 5,9 odstotka, Ruska federacija s 4,4 odstotka in Ukrajina z 2,2 odstotka. Vse preostale države pa skupaj zajemajo 7,3 odstotka," povedo pri e-Servisu.

Skoraj 60 odstotkov tujih študentov bi se zaposlilo v Sloveniji

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je v letu 2024/25 naročilo ciljni raziskovalni projekt Spodbujevalni in zaviralni dejavniki za študij tujih študentov v Sloveniji. Raziskava, ki je bila izvedena v obliki spletne ankete med tujimi študenti in študentkami, dopolnjena s kvalitativnimi poglobljenimi intervjuji, je pokazala, da je med sodelujočimi študenti, ki bodo zaključili študijski program, tretjina še neodločenih glede nadaljnjega študija, skoraj tretjina pa jih načrtuje nadaljevanje v Sloveniji, medtem ko je interes za študij v drugih državah EU zmeren.

"Z vidika zaposlitve več kot 60 odstotkov tujih študentov po zaključku študija namerava iskati zaposlitev v Sloveniji, kar kaže, da države ne dojemajo le kot začasne študijske destinacije, hkrati pa znaten delež razmišlja tudi o zaposlitvi v drugih državah EU, predvsem zaradi boljših ekonomskih pogojev," ugotavlja Ministrstvo za visoko šolstvo.

Slovenija sicer postopno povečuje število mest za tuje študente, vendar preudarno – v okviru zmogljivosti univerz in skladno s strategijo internacionalizacije visokega šolstva: "Ključni razlogi so dvig kakovosti in mednarodne odprtosti univerz, spodbujanje akademskega sodelovanja in pretoka znanja (t. i. kroženja možganov) ter krepitev kulturne raznolikosti v študijskem okolju."

Kot izpostavljajo na ministrstvu, tuji študenti obogatijo slovenski visokošolski prostor z novimi perspektivami in mednarodnimi povezavami, kar dolgoročno krepi razvoj znanja, raziskav in inovacij ter prinaša širše družbene in gospodarske koristi. "Pomembno je, da ta internacionalizacija poteka postopno in uravnoteženo, tako da tuji študenti ne izrivajo domačih – vpisna mesta zanje so ločena od mest za slovenske študente in študente iz EU ter ne zmanjšujejo možnosti za domače kandidate. Čeprav gre prvenstveno za izobraževalno in razvojno usmeritev (ločeno od migracijske ali zaposlitvene politike), se v širšem kontekstu zavedamo, da lahko tuji diplomanti, ki ostanejo v Sloveniji, prispevajo k zapolnitvi določenih kadrovskih vrzeli v visokokvalificirani delovni sili. To pa razumemo kot dodatno prednost, ne kot primarni cilj povečevanja mest za tuje študente."

Selitev na tuje pa za študente ni enostavna. Poleg namestitve in birokracije si morajo nekateri študenti, kot smo ugotovil že prej, poiskati tudi delo. "Pri tem jih pogosto ovirajo prepočasni postopki in birokracija pri pridobivanju potrebnih dovoljenj s strani države – na primer pridobivanje dovoljenja za prebivanja traja tudi do tri mesece ali še dlje," povedo pri e-Servisu.

Kljub temu pa dijaki in študenti iz držav nekdanje Jugoslavije nimajo bistvenih jezikovnih ovir zaradi podobnosti njihovega in slovenskega jezika, povedo pri e-Servisu. "Manjši del delodajalcev pa zaradi jezikovnih ovir oziroma zaradi delovnega procesa še ne more ponuditi priložnosti mladim, ki prihajajo iz Afrike in Azije, teh pa je tudi sicer procentualno zaenkrat zelo malo," sklenejo.

Bivanjski problem tujih študentov

Tuji študenti se tako kot slovenski soočajo z bivanjsko problematiko. "Tuji študenti se na nas občasno obračajo glede pridobivanja dokumentacije za delo preko študentske napotnice, mestoma tudi glede prijave začasnega prebivališča v ta namen," pojasnjujejo pri Študentski svetovalnici.

Foto Bobo

 

Pri e-Študentskem servisu povedo, da so med največjimi ovirami, ki jih mednarodni mladi omenjajo ob prihodu v Slovenijo, znanje slovenskega jezika ter bivanjski izzivi, saj se soočajo z velikimi težavami pri iskanju primerne namestitve. Prav tako imajo izzive s pokrivanjem življenjskih stroškov in s slovensko zakonodajo.

"Največji del vprašanj tujih študentov je povezan s potrebo po pomoči pri iskanju nastanitve pri zasebnikih," pravijo pri Študentski svetovalnici. "Večina tujih študentov, ki se v zvezi s tem obrača na nas, je na tak ali drugačen način v Sloveniji v okviru Erasmus študijske ali poslovne izmenjave ali prakse, pogosto tudi v okviru opravljanja doktorskega študija v Sloveniji."

V najemnih razmerjih z zasebniki večina težav izhaja iz nerazumevanja pogodbenih določil, saj so najemne pogodbe tudi tujim študentom v podpis pogosto posredovane zgolj v slovenskem jeziku, in posledičnega podpisa najemnih pogodb, ki so vsebovale določila, ki sicer niso tipična za najemno pogodbo in presegajo odgovornost ter obveznosti najemnika po stanovanjskem zakonu, pojasnjujejo pri svetovalnici.

"Pogosto se tuji študenti srečujejo tudi z neizpolnjevanjem obveznosti s strani najemodajalcev (neustrezni pogoji za bivanje, pojav stenic) in stroški, povezani s tem (dezinsekcija). Največkrat tuji študenti prav tako podpišejo najemne pogodbe vnaprej, na daljavo, in tako ne opravijo predhodnega ogleda stanovanja ali sobe, ki je predmet najema," povedo pri Študentski svetovalnici.