Poletje je v polnem razmahu. Prav v tem času se opravi največja količina študentskega in dijaškega dela, zato smo vnovič preverili razmere na trgu študentskega dela. Kakšna dela lahko pričakujejo študentski iskalci zaposlitve? Katera dela so najbolje plačana in koliko je razpoložljivih študentskih del? Kateri so sanjski poklici mladih?
Trenutno je v iskalniku del na spletni strani e-Študentskega servisa približno 2.070 prostih delovnih mest. V zadnjem pregledu trga študentskih del, ki smo ga naredili v sredini junija, je ta številka znašala 3.435. Ob začetku poletja 2024 pa so študentski iskalci zaposlitve lahko izbirali med približno 4.200 različnimi deli.
"Opažamo rahlo ohlajanje trga dela in manj objavljenih prostih del, a je zaradi demografskih trendov in manjših generacij mladih, ki lahko opravljajo študentsko delo, še vedno manj, kot je razpisanih prostih del," razmere na trgu študentskega dela povzame strokovna direktorica e-servisa Vesna Miloševič Zupančič.
Preberi še
Trg dela: se mladi upajo pogajati za višjo plačo?
Kako se na trgu dela obnašajo mladi, ki iščejo prvo zaposlitev?
18.07.2025
V začetku avgusta so mladi lahko izbrali med približno 2.070 različnimi študentskimi deli.
"Glede na zadnje dostopne podatke iz leta 2023 so mladi v povprečju letno opravili 425 ur dela prek napotnic, kar je nekoliko manj kot v letu 2022, ko je ta številka v povprečju znašala 433 ur. V letu 2023 je študentsko delo opravljalo 98.712 mladih, leta 2008 pa recimo 154.242. Še vedno ga opravljata približno dve tretjini šolajoče se populacije," pojasni strokovna direktorica.
Sanjski poklici mladih
Glede na raziskavo e-servisa mlade najbolj zanimata zdravstvo in pomoč ljudem, pri čemer izpostavijo poklic babištva in gorskega reševalca. Zanimajo jih tudi znanost, raziskovanje in tehnologija prihodnosti, inženirstvo, mehanika in hitrost ter življenjski slog, luksuz in tradicija.
"Medtem ko večina trga dela stavi na digitalizacijo, se nekateri mladi usmerjajo v počasnejši, trajnostni ali ekskluzivni način življenja. Samooskrba, tradicionalne vloge in visokospecializirane storitve, kot je butler, dobivajo nov pomen," kaže raziskava.
V anketi, v kateri je sodelovalo kar 7.523 mladih, so pri e-servisu ugotovili, da želi 17,3 odstotka mladih imeti svoje podjetje takoj po študiju, v prihodnosti pa si 32,6 odstotka mladih želi ustvariti lastno podjetje: "To kaže na izrazito podjetniško naravnanost generacije Z – iščejo svobodo, kreativnost in nadzor nad lastno kariero."
Na prvem mestu mladih je še vedno stabilnost zaposlitve, pri čemer si dobra polovica mladih (54 odstotkov) želi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas – le šest odstotkov mladih želi pogodbo za določen čas, 4,6 odstotka pa jih želi delati kot svobodnjak.
Želje mladih so razpršene, saj jih 17,3 odstotka želi delati v zasebnem sektorju, 15,6 odstotka pa v javni upravi. 7,8 odstotka jih medtem želi svoje kariere graditi v nevladnih organizacijah.
Kljub splošnemu prepričanju, da mladi želijo delati na daljavo, jih le pet odstotkov želi delati povsem na daljavo. 47 odstotkov mladih si denimo želi stalnega dela na lokaciji delodajalca, 41 odstotkov pa daje prednost hibridnemu delu.
Depositphotos
"Fleksibilne oblike dela se počasi prebijajo v ospredje, še zlasti ob zavedanju pomena prostega časa in ravnovesja," izpostavijo pri e-servisu. 46,3 odstotka mladih si želi klasičnega delovnika petih dni po osem ur, 19,5 odstotka jih želi skrajšani delovnik, 11,3 odstotka pa projektno delo.
Kakšne plače pričakujejo?
Pri e-servisu vsako leto opravljajo anketo Mladi in trg dela. 31,5 odstotka mladih ob redni zaposlitvi pričakuje prvo plačo v vrednosti med minimalno plačo in do 1.200 evrov neto, 46,6 odstotka mladih plačo med 1.201 in 1.500 evri neto, 17 odstotkov mladih pričakuje prvo plačo do dva tisoč evrov neto, 4,9 odstotka mladih pa nad dva tisoč evri neto, kot smo pisali julija.
"Številni si želijo plačo, ki jim omogoča samostojno življenje in finančno varnost, a hkrati pogosto precenijo začetno tržno vrednost svojih kompetenc – to je povsem razumljivo, saj šele vstopajo v poklicni svet in velikokrat nimajo celostnega vpogleda v delovanje trga dela," je takrat povedala Urška Lovšin, vodja področja marketinga in odnosov z javnostmi pri kadrovski agenciji Adecco.
Katera dela so najbolje plačana?
Najbolje plačano delo na iskalniku zaposlitev e-Študentskega servisa je 'nastop'. Športno kulturno društvo Frklje išče plesalke za nastope na športnih dogodkih po Sloveniji. Pogoja za opravljanje dela sta polnoletnost, plesne izkušnje, delo pa je plačano kar 34,42 evra neto ali 40 evrov bruto.
Drugo najbolje plačano delo se prav tako odvija po Sloveniji. Podjetje išče študentske modele za modno fotografiranje za spletne trgovine z oblačili in kozmetiko, na uro pa kandidate plačuje kar 30 evrov neto. Med prvimi tremi najbolje plačanimi študentskimi deli je tudi delo vaditelja, ki je plačano 25 evrov neto na uro.
Nenavadni študentski poklici
Julija so na e-Študentskem servisu pripravili tudi seznam nenavadnih poklicev, ki so jih podjetja oglaševala in ponujala študentom na njihovi spletni strani. Med najbolj nenavadnimi deli izpostavljajo božanje psov, opazovanje balona v zraku, hlevar, iskalec voluharjev, kopanje grmov, preizkuševalec jogurtov, prenos dvoživk in popis tujerodnih invazivnih vrst – za naravovarstveno raziskavo, raziskovalec na 3.375 metrih nadmorske višine.
Na seznamu najbolj nenavadnih študentskih del se je znašlo tudi delo za nekoga, ki bi bil pripravljen čakati v vrsti pred upravno enoto ob tretji uri zjutraj, saj so bile v času stavk upravnih enot lansko poletje tu izjemno dolge vrste.
Depositphotos
Kakšna je minimalna urna postavka?
Minimalna urna postavka za študentsko delo, ki jo ministrstvo za delo vsako leto uskladi z dvigom minimalne plače, od februarja znaša 7,34 evra bruto ali 6,32 evra neto. Dvig minimalne urne postavke za približno 1,8 odstotka sledi gibanju inflacije v letu 2024, ki je po podatkih Statističnega urada RS znašala 1,9 odstotka.
Po besedah Miloševič Zupančič letošnji dvig minimalne urne postavke nima opaznega vpliva na trg študentskega dela, saj so ga pričakovali tako delodajalci kot mladi. Pri študentskem delu še vedno velja nenapisano pravilo, da delodajalci, ki iščejo kandidate za delo po minimalni urni postavki, težko zapolnijo prosta delovna mesta, predvsem v osrednjeslovenski regiji.
"Samo 8,6 odstotka trenutnih oglasov ponuja dela po minimalni postavki in zanje težko najdemo kandidate," je februarja ob novi urni postavki recimo poudarila strokovna direktorica e-servisa.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...