Prišel je čas za študij: Kam odhajajo slovenski študentje?

Pred dvema letoma v tem času je bila maturantska obleka moje hčere skoraj pripravljena, saj je že pred novim letom vedela, kakšno si želi. Težji del je bila izbira fakultete. Na vprašanje, ali se je že odločila, sem še maja dobivala isti odgovor: "Molekularna biologija, farmacija, kemija, medicina. Ne vem. Bomo videli. Še je čas."

Ko se je moja generacija vpisovala na fakultete, maja ni bilo več časa, saj so bili vpisi že junija. Današnjim maturantom, vsaj v Severni Makedoniji, je lažje, ker na rezultate državne mature čakajo do julija, prijave in vpisi na fakultete pa potekajo konec avgusta. Bilo je dolgo, vroče poletje in odločitev je padla – farmacija. 

Način vpisa na fakulteto se po državah regije Adria razlikuje. V Severni Makedoniji dijaki opravljajo državno maturo, katere rezultat je skupaj z uspehom v srednji šoli odločilen za vpis – sprejemnih izpitov ni. Sprejemnih izpitov ni niti v dveh državah članicah Evropske unije, na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer se prav tako opravlja državna matura, postopek prijave na visokošolske zavode pa se začne februarja. 

V Bosni in Hercegovini ni državne mature, za vpis so ključne ocene iz srednje šole. Sprejemne izpite organizirajo le fakultete, kjer je zanimanje večje od števila prostih mest. Tudi v Srbiji ni državne mature – tam maturanti opravljajo sprejemne izpite.

Kaj je potrebno za kakovostno izobraževanje? 

Tudi kakovost univerz v regiji se razlikuje. Po podatkih lestvice Academic Ranking of World Universities (ARWU), znane kot Šanghajska lestvica najboljših univerz, so se med prvih tisoč uvrstile le štiri univerze iz regije Adria. 

Med prvih 500 sta se uvrstili univerzi v Beogradu in Zagrebu. Univerza v Ljubljani se je na lestvici za leto 2024 uvrstila med 501. in 600. mesto. Srbski študenti imajo še eno možnost med tisoč najboljšimi – Univerzo v Novem Sadu, ki je uvrščena med 901. in tisoče mesto. 

Na drugi ugledni lestvici, Times Higher Education World University Ranking, sta za leto 2025 najbolje uvrščeni univerzi iz regije ljubljanska in novogoriška, ki sta se uvrstili med prvih tisoč. 

Po zadnjem poročilu Webometricsa iz januarja letos, ki zajema skoraj 32 tisoč visokošolskih institucij po vsem svetu, ima Bosna in Hercegovina 46 univerz. 

Na tej lestvici so najbolje uvrščene državne univerze. Tako je Univerza v Sarajevu (UNSA) na 1478. mestu, kar jo uvršča najvišje v BiH. Sledi Univerza v Vzhodnem Sarajevu, ki trenutno zaseda 2698. mesto, kar pomeni izboljšanje za kar tri tisoč mest v primerjavi s poročilom iz julija. 

Bloomberg

 

Na isti lestvici je največja makedonska univerza, Univerza sv. Cirila in Metoda, pod 1500. mestom (1554. januarja letos). Po besedah Borčeta Davitkovskega, upokojenega profesorja in nekdanjega dekana Pravne fakultete Justinijan Prvi v Skopju, se je kakovost visokega šolstva v Severni Makedoniji po letu 2000 poslabšala – torej s spremembo zakona o visokem šolstvu. Spremembe so omogočile ustanovitev novih javnih in zasebnih univerz, kar je povzročilo nelojalno konkurenco, pravi Davitkovski. 

"Dovoljena je bila akreditacija številnih zasebnih univerz, ki niso izpolnjevale niti minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti visokega šolstva. Tako so se diplome dobesedno kupovale z denarjem, te diplome pa so, žal, množično uporabljali kadri političnih strank za zaposlitev v javnem sektorju," je povedal profesor za Bloomberg Businessweek Adria. 

Položaj je dodatno poslabšala odločitev vlade o ustanovitvi še več javnih univerz, na katerih so poučevali profesorji s političnim ozadjem. 

"Osnovni pogoj za ustanovitev javne univerze je ena javna univerza na dva milijona prebivalcev. Pri nas pa imamo na 1,8 milijona prebivalcev pet novih javnih univerz, kar pomeni, da se proračunska sredstva, ki so bila prej namenjena eni ali dvema univerzama, zdaj delijo na šest ali sedem delov, medtem ko količina denarja za visoko šolstvo ostaja nespremenjena," pravi Davitkovski. 

Za višje uvrstitve na mednarodnih lestvicah so po njegovih besedah potrebni dodatni "znanstveni projekti, znanstveni članki v revijah Web of Science, kjer je minimalni strošek objave članka 500 dolarjev – kar trenutno žal plačujejo sami avtorji, za mlade raziskovalce pa to pomeni celotno mesečno plačo. Brez denarja ni glasbe, država mora posredovati, če želi imeti prave univerze," pravi. 

Na makedonskem ministrstvu za izobraževanje in znanost poudarjajo, da je izboljšanje položaja univerz na mednarodnih lestvicah prednostna naloga. Od januarja letos so se plače univerzitetnih profesorjev zvišale za 14 odstotkov, administrativnega osebja pa za osem odstotkov. V pripravi je tudi nov zakon o visokem šolstvu, ki bo zagotovil več pravic in možnosti za profesorje ter študente ter spodbudil večjo angažiranost prav v smeri izboljšanja kakovosti izobraževalnega in znanstvenega procesa v visokem šolstvu. 

"Potrebna je modernizacija študijskih programov, to pa so pobude, ki morajo izhajati iz samih visokošolskih ustanov. Seveda jih bo ministrstvo podprlo. Razmišljamo tudi o novih modelih akreditacije in evalvacije visokega šolstva, ki bi morali te procese izboljšati," sporočajo z ministrstva za Bloomberg Businessweek Adria. 

Od lani se izvajajo tudi poostreni nadzori visokošolskih in znanstvenih ustanov, "doslej je bilo zaprtih deset zasebnih znanstvenih inštitutov – nekateri zaradi neaktivnosti, večina pa zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev za delovanje. Zakoni veljajo za vse in jih je treba spoštovati, količino pa mora zamenjati kakovost," še sporočajo z ministrstva. 

Katere fakultete so najbolj privlačne? 

Srbski študenti so najštevilčnejši v regiji. Po zadnjih podatkih Republiškega zavoda za statistiko (RZS) je na vseh stopnjah študija v Srbiji vpisanih 249.626 študentov. 

Bloomberg

 

Fakulteta organizacijskih znanosti, Elektrotehniška fakulteta, Medicinska in Stomatološka fakulteta v Beogradu ter Arhitekturna fakulteta so med najbolj zaželenimi med srbskimi študenti, kažejo podatki z zadnjega vpisnega roka. V študijskem letu 2024/25 je bila zelo priljubljena tudi psihologija na državnih univerzah – za eno mesto se je potegovalo 4,5 kandidata. Veliko zanimanja je bilo tudi za grafično oblikovanje, medicino, farmacijo ter odnose z javnostmi (PR). 

Zadnji vpisni rok je pokazal upad zanimanja mladih za tehniške vede kljub velikemu zaposlitvenemu potencialu na tem področju. Programi s področja informacijske tehnologije, ki so še vedno med najbolj priljubljenimi, so prejeli 5.710 prijav, kar je precejšen padec glede na prejšnje leto, ko je bilo prijavljenih 6.997 maturantov. Zdi se, da se je kriza v IT-industriji prelila tudi na izobraževanje. 

"Zanimanje za naravoslovne vede je še vedno skromno, zlasti za pedagoške smeri," navaja analiza portala za razvoj kariere mladih Startuj Infostud. 

Podobno je v Severni Makedoniji, kjer za te smeri ni pravega zanimanja. Makedonska redakcija Bloomberg Adria je nedavno poročala, da ni interesa za fiziko, matematiko in kemijo, upada pa tudi število študentov biologije in geografije. Državne štipendije v vrednosti 300 evrov mesečno za študente z vsaj dobrim povprečjem pri tem ne pomagajo. 

"Na nobeni pedagoški smeri se ne zapolni celotna predvidena in odobrena kvota. V zadnjih letih je število vpisanih študentov na posamezno smer od približno tri do deset letno. Vendar je treba poudariti, da nekateri zaradi različnih razlogov študij tudi opustijo, zato končno število diplomantov ne odraža števila vpisanih," je za Bloomberg Adria pojasnil dekan Naravoslovno-matematične fakultete v Skopju Davorin Trpeski. 

Po podatkih portala Studij.hr za vpis v letu 2025 so med najbolj zaželenimi dodiplomskimi programi – glede na razmerje med številom prvih izbir in razpoložljivimi mesti – igra na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu ter logopedija na Edukacijsko-rehabilitacijski fakulteti. Na samo 12 mest za igro se je prijavilo 99 kandidatov (8,25 kandidata na mesto), na logopedijo pa 354 kandidatov za 50 mest (7,08 na mesto). 

Po absolutnem številu prijav pa prednjačijo tehniški in medicinski programi. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo je zabeležila največ prijav kot prvi izbor – kar 769 prijav za 650 mest. Sledijo Medicinska fakulteta v Zagrebu (631), Arhitekturna fakulteta (429) in znova logopedija (354). 

Zanimivo je, da imajo nekateri visokokonkurenčni programi, kot sta igra ali vojaško pilotiranje, zelo omejene kvote, kar dodatno povečuje njihovo privlačnost. Hkrati pa tradicionalno množični programi, kot sta ekonomija in pravo, beležijo nižje številke, kar lahko kaže na spremembe v dojemanju privlačnosti določenih poklicev. 

Še vedno najraje izbirajo državne fakultete, a padajo miti tudi o zasebnih 

V zadnjih letih v vseh državah regije narašča zanimanje za študij na zasebnih fakultetah, vendar so državni visokošolski zavodi še vedno najbolj privlačni. Na Hrvaškem več kot 83 odstotkov študentov študira na javnih fakultetah in univerzah. Zasebne visokošolske ustanove, vključno z zasebnimi univerzami in visokimi šolami, obiskuje manj kot 15 odstotkov študentov. Skoraj vsi študenti študirajo po bolonjskem sistemu. Kljub temu so podatki Agencije za znanost in visoko obrazovanje pokazali, da se je leta 2023 povečalo zanimanje za zasebne visokošolske ustanove – pravico do vpisa je imelo 1.651 kandidatov, kar je 243 več kot leto prej. 

Zasebne fakultete v Zagrebu ponujajo študijske programe v angleščini, nekatere univerze nudijo dvojne diplome ali zagotavljajo mednarodno priznavanje in konkurenčnost. Na primer, RIT Croatia – hrvaška veja ameriškega Rochester Institute of Technology (ki je na Timesovi lestvici Higher Education za leto 2025 uvrščen med 601. in 800. mesto) – sodeluje z uglednimi ameriškimi in evropskimi podjetji ter podeljuje diplomo, priznano tako v ZDA kot na Hrvaškem. Zagrebška šola za ekonomijo in management si že leta gradi ugled resne poslovne šole z mednarodnimi akreditacijami. 

Čeprav je javno izobraževanje na Hrvaškem brezplačno, zasebne fakultete uspešno zavzemajo vse večji del trga s programi, usmerjenimi v prakso, tesnimi povezavami z gospodarstvom ter predavanji, ki jih pogosto izvajajo strokovnjaki iz industrije. 

Ti študiji pogosto združujejo teorijo in prakso, omogočajo neposreden stik z delodajalci in projekti, nudijo fleksibilen in modularen študij (tudi za zaposlene), predavanja v angleškem jeziku ter mednarodno akreditacijo. Poleg tega zasebne univerze poudarjajo hitrejši prehod na trg dela, zahvaljujoč mreži partnerjev in mentorjev iz industrije. 

Prva zasebna fakulteta v Srbiji je odprla vrata študentom leta 1994, število zasebnih visokošolskih ustanov pa od takrat stalno narašča. Po podatkih srbskega ministrstva za izobraževanje sta bili leta 2014 akreditirani dve zasebni univerzi in 18 fakultet. Deset let pozneje je v Srbiji akreditiranih 12 zasebnih univerz, ki vključujejo 46 fakultet, 15 višjih šol in devet strokovnih visokih šol. 

Zasebne fakultete mlade pritegnejo s prednostmi, ki jih ponujajo le redke državne ustanove – od najsodobnejše opreme in sodobnih metod poučevanja do partnerstev s sorodnimi institucijami v tujini. A treba je omeniti tudi, da se del študentov za zasebne univerze odloči zato, ker se jim ni uspelo vpisati na želeni študij na državni univerzi. 

Čeprav v Srbiji pogosto slišimo, da so zasebne fakultete lažje od državnih in da je diploma zasebne ustanove zgolj drag papir, ki olajša življenje, se statistike o povprečnem trajanju študija in povprečnih ocenah po podatkih ministrstva za izobraževanje med zasebnimi in državnimi fakultetami ne razlikujejo bistveno. 

Na največji državni univerzi v Beogradu je bilo povprečno trajanje študija leta 2023 4,52 leta, povprečna ocena pa 8,67 (prav dobro). Na drugi strani je bilo povprečno trajanje študija na največji zasebni univerzi Singidunum 4,1 leta, povprečna ocena pa 8,26 (prav dobro). 

V Sloveniji trenutno delujejo tri javne univerze in več kot 40 zasebnih visokošolskih ustanov, ki skupaj izobražujejo okoli 80 tisoč študentov. Med zasebnimi univerzami izstopa Nova univerza, ki vključuje več fakultet in je osredotočena predvsem na družboslovje. Med večje zasebne zavode sodijo tudi Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Fakulteta za medije in Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije v Celju. 

Po zadnjih podatkih Agencije za statistiko BiH je bilo v zimskem semestru študijskega leta 2023/24 vpisanih 71.862 študentov, od tega 62.150 v vseh letnikih in 9.712 v zaključnem letniku. Več kot 55 tisoč študentov študira na javnih ustanovah, preostali pa na zasebnih. 

Depositphotos

 

Javne univerze v Severni Makedoniji niso brezplačne. Šolnina za študij v državni kvoti znaša 200 evrov na leto, za tiste zunaj kvote pa je dvakrat višja. Približno 80 odstotkov vseh študentov je vpisanih na državne univerze. Od skupno 52.316 študentov v študijskem letu 2023/24 jih je, po podatkih Državnega zavoda za statistiko, 11.539 študiralo na zasebnih univerzah. 

Narašča zanimanje za študij v tujini 

V Severni Makedoniji študira skoraj vsak – vsaj tako lahko sklepamo po statističnih podatkih. V šolskem letu 2023/24 se je v četrti letnik srednje šole vpisalo 15.487 dijakov, v istem akademskem letu pa se je na prvo leto študija vpisalo več kot 15.300 študentov. 

V nasprotju s Severno Makedonijo pa podatki iz Srbije kažejo, da se je skupno število študentov v zadnjih sedmih letih zmanjšalo za več kot šest tisoč. Mladi očitno ne prepoznavajo več visokošolskega izobraževanja kot poti do hitrejše zaposlitve in boljših pogojev dela. 

Zlasti je opazen upad števila vpisanih študentov na Univerzi v Beogradu v primerjavi z drugimi univerzami v Srbiji. V šolskem letu 2023/24 je bilo tam 90.152 študentov, medtem ko jih je bilo v letu 2017/18 še 100.271 – torej več kot deset tisoč manj, kažejo podatki Republiškega zavoda za statistiko. 

Po podatkih Državnega zavoda za statistiko Hrvaške je bilo v zimskem semestru akademskega leta 2023/24 vpisanih 148.383 študentov, kar je 3.444 manj kot leto prej (2022/23: 151.827), in več kot 6.500 manj kot v šolskem letu 2021/22 (154.894). 

Študij v tujini, vsaj za en semester, je danes lažji kot kdaj prej, predvsem zaradi programov, kot je Erasmus+. Vedno več študentov se odloča za tovrstne oblike mobilnosti, najbolj priljubljene destinacije pa ostajajo članice Evropske unije, kot so Španija, Italija, Portugalska in Nemčija. 

Tako je denimo z Univerze v Zagrebu v zimskem semestru 2024/25 na izmenjavo v države EU odšlo 270 študentov, v Zagreb pa je v istem obdobju prišlo kar 550 tujih študentov, večinoma prek programa Erasmus+. 

Podoben trend je zaznati na Univerzi v Dubrovniku, kjer je lani na izmenjavo odšlo 57 študentov, Dubrovnik pa je gostil 162 tujih študentov, največ iz ZDA, Poljske, Češke, Italije, Nemčije in Španije. Na Univerzi v Reki je mobilnost zelo velika – kar 400 študentov je odšlo na izmenjavo, medtem ko je 470 tujih študentov prišlo v Reko na študij ali prakso. 

Mobilnost znotraj regije (Slovenija, Srbija, BiH, Črna gora, Severna Makedonija, Albanija in Kosovo) pa ostaja zelo omejena. Letos bo z Univerze v Zagrebu v katero od teh držav odšlo le 27 študentov – od tega jih bo kar 25 izbralo Slovenijo. V nasprotni smeri bo v Zagreb prišlo 23 študentov iz regije, največ iz Slovenije (12), sledijo BiH, Kosovo, Črna gora in Albanija. 

Na Univerzi v Dubrovniku so številke še skromnejše – le nekaj študentov se je udeležilo izmenjav s Slovenijo in Črno goro, v drugih državah pa mobilnosti ni bilo. Vseeno v Dubrovnik prek programa Erasmus redno prihaja okoli deset študentov iz Severne Makedonije in Črne gore. 

Vsako leto se nekaj tisoč študentov iz Srbije odloči za nadaljevanje študija v Evropi, saj je šolnina tam enaka ali celo nižja kot v Srbiji, na nekaterih univerzah pa je študij celo povsem brezplačen. 

Tako je na primer v Sloveniji, kjer so šolnine ukinili tako za domače kot tuje študente, da bi omogočili čim širši dostop do visokošolskega izobraževanja. 

"Zanimanje srbskih študentov za študij v Italiji in Sloveniji, vse pogosteje pa tudi na Madžarskem, narašča, saj študenti in starši verjamejo, da za enako ali podobno šolnino dobijo veliko bolj kakovostno izobrazbo, študentske storitve in možnost prakse v tujini. Če fakulteta pomaga študentu do povezav z gospodarstvom in lažjega zaposlovanja, je to pomemben dejavnik pri izbiri študija," pojasnjuje Ana Marija Kopert, direktorica centra za študij v tujini Ino Edukacija. 

Po podatkih Študentske organizacije Slovenije in Statističnega urada približno dva odstotka vseh slovenskih študentov opravi celoten študij v tujini, kar pomeni okoli 1.600 študentov. 

Poleg tega program Erasmus+ in drugi omogočajo kratkoročne študijske izmenjave ali prakse v tujini, v katere se vključujejo tudi slovenski študenti. Največ slovenskih študentov študira v Avstriji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji in ZDA. 

V Sloveniji pa je precej več tujih študentov in njihov delež iz leta v leto narašča – znaša že skoraj 14 odstotkov. V akademskem letu 2023/24 je bilo po podatkih slovenskega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije vpisanih 9.681 tujih študentov – 1.703 iz držav EU in 7.978 iz držav zunaj EU. 

V Bosni in Hercegovini študira približno pet tisoč tujih študentov, večinoma iz Hrvaške in Srbije, ocenjuje platforma za iskanje visokošolskih programov Eruder. Največ jih študira na univerzah v Sarajevu, Banjaluki in Mostarju, kjer so evidentirani študenti iz približno 30 držav. Na Univerzi v Sarajevu tuji študenti zajemajo približno tri odstotke vseh vpisanih, trenutno jih je 667. 

Največ tujih študentov pa beleži Univerza v Mostarju – okoli 2.000, kar je kar 20 odstotkov vseh študentov. Med njimi je približno 1.650 študentov iz sosednje Hrvaške. Drugi prihajajo iz Črne gore, Srbije, Nemčije, Švedske, Avstrije, Italije, Švice, Madžarske ter celo iz bolj oddaljenih držav, kot so Irak, Libija, Brazilija, Avstralija, ZDA in Kanada. Pomembno je poudariti, da veliko študentov iz Srbije študira na Univerzi v Banjaluki, a imajo enak status kot študenti iz Republike srbske, zato se ne obravnavajo kot tuji študenti. Poleg študija v BiH pa veliko domačih študentov odhaja na študij tudi v Srbijo, na Hrvaško in v Slovenijo.

Pri pripravi besedila so sodelovali Antonija Tušek (Hrvaška), Urban Červek (Slovenija), Mirela Haskić Suša (BiH) in Dragana Tomić (Srbija).