Študenti se vračajo – koliko stane soba, se splača kupiti stanovanje?

Oktobra se začenja novo študijsko leto. Na ljubljanskem nepremičninskem trgu pa so tudi študenti, ki iščejo sobe in stanovanja. Kakšne so razmere na trgu?

"Pravkar sem šel na ogled sobe v stanovanju za Bežigradom. Najemnina znaša 300 evrov in stroški, kar se mi zdi sprejemljivo. V stanovanju so tri sobe s skupno uporabo kuhinje, kopalnice in balkona."

To je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal študent iz Maribora. Trenutno biva v študentskem domu v Ljubljani in mu septembra poteče status študenta, zato se bo moral kmalu izseliti. Sobo namerava najemati približno pol leta, dokler ne najde trajnejše rešitve za bivanje.

Iz študentskega doma v zasebno stanovanje

Sogovornik v javnem študentskem domu v središču Ljubljane za lastno sobo s souporabo kopalnice in kuhinje plačuje dobrih sto evrov subvencionirane najemnine, kar je glede na razmere na ljubljanskem nepremičninskem trgu zelo ugodna možnost.

V povprečju najemnina za ležišče v ljubljanskih javnih študentskih domovih znaša 108 evrov. Najemnine se gibljejo od 86,81 do 142,57 evra na mesec, piše v ceniku, objavljenem na njihovi spletni strani.

"Večino leta smo polno zasedeni. Kljub temu se mesta sproščajo, ker je vseljevanje in izseljevanje stalen proces. Ko posamezni študenti izgubijo pravico do subvencioniranega bivanja in se izselijo, se vselijo novi," je za Bloomberg Adria sporočil Aleksandar Matković, predstojnik Sektorja za študentske zadeve pri Študentskem domu Ljubljana.

V študentski dom vsaj do konca maja

Uradne vselitve se začnejo 22. septembra, do konca oktobra se praviloma vseli približno tisoč študentov. Nato se vseljevanja in izseljevanja nadaljujejo vse leto, odvisno od dinamike izseljevanj. V prejšnjem študijskem letu 2024/2025 jim je vse upravičene uspelo vseliti pred koncem maja.

 

Študentski dom Ljubljana

 

 

Za študijsko leto 2025/2026 so v Študentskem domu Ljubljana v skupno 28 domovih razpisali 7.029 mest za subvencionirano bivanje. Do konca razpisa za podaljšanje bivanja, 18. avgusta letos, so prejeli skupaj 8.689 vlog, od tega 2.586 za sprejem in 6.103 za podaljšanje. Kdaj je posamezni študent na vrsti za vselitev, je odvisno od skupnega števila točk na razpisu, je pojasnil Matković. 

Pri točkovanju se upoštevajo razdalja med stalnim prebivališčem in sedežem fakultete, učni uspeh, gmotni položaj gospodinjstva, v katerem študent živi, ter morebitne posebne socialne in zdravstvene okoliščine.

 

Subvencije za bivanje pri zasebnikih Študentom, ki ne dobijo mesta v študentskih domovih, država ponuja subvencijo za bivanje pri zasebniku. V študijskem letu 2025/26 mesečna subvencija za bivanje v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih znaša 100,64 evra na študenta.  Ministrstvo za visoko šolstvo je v tem študijskem letu razpisalo 183 subvencij za bivanje v zasebnih študentskih domovih v Ljubljani in okolici ter 600 subvencij za bivanje pri zasebnikih v Ljubljani. Na razpis za subvencije se mora prijaviti tudi zasebni najemodajalec, ki mora izpolnjevati osnovne pogoje, pojasnjujejo pri Študentski organizaciji Slovenije: biti mora lastnik stanovanja ali pa mora imeti v overjenem soglasju izrecno dovoljenje lastnika, stanovanje se lahko oddaja največ šestim študentom, stanovanje mora vsebovati minimalno opremo in podobno. Na spletni strani Študentskega doma v Ljubljani je trenutno objavljenih 16 oglasov za oddajo ležišč študentom. Cene se gibljejo od sto do 300 evrov na ležišče.

 

Kakšne so tržne najemnine?

Študenti, ki si morajo (ali želijo) stanovanje poiskati na prostem trgu, se srečujejo z visokimi cenami najemnin, ki jih narekujeta omejena ponudba in veliko povpraševanje.

Na nepremičninskem portalu Nepremicnine.net je trenutno objavljenih 112 oglasov za oddajo sob na območju Ljubljane (če postavimo v kontekst: v Študentskem domu v Ljubljani je prispelo okoli 1.600 vlog več kot je razpisanih mest). Najemnine se gibljejo od 150 do 600 evrov na mesec.

Za najem celotnega stanovanja v Ljubljani boste odšteli najmanj 400 evrov, toliko namreč stane najemnina za garsonjero v središču mesta. Cene pa segajo vse do 1.300 evrov na mesec za novo garsonjero v dobrem okolišu blizu središča.

Visoke najemnine zbujajo pomislek, ali ni bolj pametno (bodočemu) študentu kupiti stanovanja in se s tem izogniti najemnini ter hkrati investirati v nepremičnino?

Starši se zanimajo za nakup

Na nepremičninskem trgu v Ljubljani se vsako leto v poletnih in jesenskih mesecih pojavi večje povpraševanje po nakupu stanovanj za študente, je za Bloomberg Adria povedal nepremičninski agent Alen Komić iz podjetja ABC Nepremičnine.

Nakup je logičen za starše, ki si ga lahko privoščijo, meni Komić, čeprav so visoke cene marsikomu nakup onemogočile. Nakup je še zlasti smiseln za starše, ki imajo dva otroka ali več, ki bodo študirali v Ljubljani, je povedal nepremičninski agent.

Povpraševanje je največje po nekoliko večjih stanovanjih, na primer dvosobnih, kjer je kuhinja ločena od sob, kar omogoča zasebnost in mir za študij. Prav takšnih stanovanj pa v Ljubljani najbolj primanjkuje, je povedal Komić.

"Takih stanovanj je absolutno premalo. Že leta je ponudba slaba. Posojila so dostopna, pogoji bank so ustrezni, a v Ljubljani je zelo malo projektov, ki bi na trg prinesli nova stanovanja. Ta, ki so v gradnji, so večinoma že prodana," je povedal Komić.

Med argumenti za nakup je Komić navedel še dejstvo, da številni najemodajalci stanovanja ne želijo oddati študentom ali pa jim ponujajo slabo vzdrževana in slabo opremljena stanovanja.

Lokacije blizu fakultet veljajo za dobre

Tudi po izkušnjah agenta Borisa Veleskega iz Mreže nepremičnin starši najpogosteje povprašujejo po dvosobnih stanovanjih. Tako lahko v stanovanju bivata vsaj dva študenta in si delita stroške.

Najbolj iskane so lokacije v neposredni bližini fakultet. "To so zdaj v Ljubljani dobre lokacije," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Veleski.

Poenostavljen izračun pokaže, da bi študent (oziroma njegovi starši) za garsonjero z najemnino okoli 600 evrov v Ljubljani v štirih letih študija odštel okoli 30 tisoč evrov.

Več kot 20 let za poplačilo posojila (brez obresti)

Cene garsonjer v bližini centra se, sodeč po oglasih na portalu Nepremičnine.net, gibljejo okoli 150 tisoč evrov. To pomeni, da bi z mesečnim zneskom, sicer namenjenem najemnini (600 evrov), samo za odplačilo glavnice, brez stroškov obresti, potrebovali več kot 20 let.

Informativni izračun pri banki DBS, ki se je ob zadnjem preračunavanju stroškov hipotekarnih kreditov pri različnih bankah in hranilnicah v Sloveniji izkazala za najugodnejšo, kaže, da bi mesečni obrok za 150 tisoč evrov posojila, ki bi ga odplačevali 20 let, znašal 820 evrov (pri 2,85-odstotni fiksni obrestni meri).

Podrobnejšo primerjavo med najemom in nakupom nepremičnine v Ljubljani najdete v članku Kupiti ali najeti stanovanje v Ljubljani? Kaj pokaže izračun.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar