Po novem letu spremembe na zavodu za zaposlovanje: komu bo država odščipnila dva milijona evrov?

Slovenija vstopa v novo fazo preoblikovanja trga mladinskega dela, potem ko se je država več let ukvarjala z vprašanjem, kdo naj bo glavni posrednik pri začasnem in občasnem delu dijakov ter študentov – zasebni koncesionarji ali javni Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ).

Spremembe za študente – v drugem četrtletju tega leta jih je bilo prek študentskega dela po podatkih Statističnega urada RS (SURS) aktivnih okoli 25 tisoč – prihajajo v času, ko številne evropske države posegajo na področju dela za mlade, da bi povečale transparentnost, omejile zlorabe in hkrati ohranile prožnost, ki jo gospodarstvo zahteva. A v Sloveniji ostaja glavno vprašanje, ali lahko javni sistem učinkovito prevzame vlogo, ki jo je več desetletij obvladoval zasebni sektor.

Novi zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki je začel veljati 20. septembra letos, poleg večjega dovoljenega obsega začasnega dela upokojencev, uvedbe krajšega delovnega časa pred upokojitvijo ter višjega nadomestila za brezposelnost prinaša tudi pomembne premike na področju posredovanja dijaških in študentskih del. Novela, ki jo je državni zbor potrdil junija, omogoča, da lahko tudi Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) lažje posreduje začasno ali občasno delo dijakom in študentom.

V praksi se odpira predvsem vprašanje, kaj bo posredovanje države pomenilo za študentske servise, ki v Sloveniji že več desetletij obvladujejo trg občasnega in začasnega dela mladih. Za pojasnilo smo zaprosili strokovno direktorico e-Študentskega servisa dr. Vesno Miloševič Zupančič in dobili kratek odgovor. "Na e-Študentskem servisu že 30 let posredujemo delo med mladimi in delodajalci. Za uporabnike je pomembno, da se lahko vsak dan sami odločijo in izberejo posrednika in storitev, ki jim ustreza."

Ministrstvo za delo ima letos sklenjenih 15 pogodb s koncesionarji – enako kot lani – pri čemer največ napotnic izdajo največji posredniki, kot so e-Študentski servis, Mjob in Študentski servis Maribor. Kot je oktobra poročal Radio Študent, je sistem študentskih servisov oziroma koncesionarjev, ki je v tujini redkost, slovenskim koncesionarjem lani prinesel približno 14 milijonov evrov zaslužka.

Kaj bo posredovanje države pri študentskem delu pomenilo za študentski servis? Foto: Depositphotos

Država računa na 1,8 milijona evrov

Razmerja na trgu študentskega dela določa predvsem razdelitev koncesijske dajatve, ki od leta 2012 znaša 16 odstotkov bruto zaslužka dijaka ali študenta, poleg dodatne dvoodstotne dajatve za študentske domove in infrastrukturo. Pri posredovanju prek študentskih servisov se približno četrtina osnovne dajatve steka k servisu kot koncesionarju, približno četrtina Študentski organizaciji Slovenije, dobra polovica pa v državni sklad za štipendije.

Po vladnem gradivu, ki spremlja novelo zakona o urejanju trga dela, bo Zavod RS za zaposlovanje v okviru prevzema posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov upravljal tudi finančne tokove 16-odstotne koncesijske dajatve. Sodeč po vladnem dokumentu, se dobrih 76 odstotkov tega prispevka od bruto zaslužka študenta vplačuje v proračunski sklad, kar bi ob 15-odstotnem tržnem deležu pomenilo približno 1,8 milijona evrov letnih prihodkov za državo.

V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU) poudarjajo, da ZRSZ že ima pristojnost posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, a je v letu 2023 denimo izdal samo eno napotnico za študentsko delo. Študentski servisi pa s svojimi aktivnostmi po drugi strani omogočajo dodatne elemente zaščite in podpore študentom in podjetjem pri zaposlitvenih priložnostih.

Digitalni preobrat ZRSZ: nov sistem, več kadra in visoki stroški razvoja

Na Zavodu RS za zaposlovanje so za Bloomberg potrdili, da bo njihov novi informacijski sistem za posredovanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov začel delovati v začetku prihodnjega leta, predvidoma 1. februarja 2026.

Po poslovnem načrtu ZRSZ za leto 2025 je projekt Digitalizacija storitve posredovanja študentskega dela ključen korak v avtomatizaciji postopkov posredovanja dijaškega in študentskega dela. Zavod načrtuje vzpostavitev celovitega informacijskega sistema s štirimi povezanimi aplikacijami: spletno in mobilno za dijake in študente ter ločenima moduloma za delodajalce in strokovne sodelavce zavoda. Sistem bo omogočal popolnoma digitalizirano komunikacijo in poslovanje med vsemi deležniki, cilj projekta pa je učinkovitejše in tehnološko podprto izvajanje storitev posredovanja dela na ZRSZ.

Od februarja bo Zavod RS za zaposlovanje aktivno sodeloval pri posredovanju študentskih del. Foto: Depositphotos

Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, je pred mesecem dni za Radio Študent komentiral, v čem je prednost tega, da bi posredovanje študentskih del prevzel ZRSZ: "Zavod za zaposlovanje ima cilj, zmogljivosti in interes, da študentom oziroma dijakom, ki ne nameravajo nadaljevati izobraževanja, pomaga pri njihovi karierni poti in jih čim prej poveže z njihovo redno zaposlitvijo."

Za razvoj novega informacijskega sistema so po podatkih ministrstva za delo predvidena naslednja finančna sredstva: v proračunu za leto 2025 je za informatizacijo aplikacije za študentsko delo namenjenih 350 tisoč evrov, od leta 2026 pa še dodatnih 60 tisoč evrov na leto za njeno vzdrževanje. Projekt trenutno izvaja osem javnih uslužbencev, kar pomeni približno 420 tisoč evrov letnih stroškov dela; do leta 2026 naj bi se ekipa povečala na 18 članov, kar bi strošek zvišalo na okoli 830 tisoč evrov na leto.

Študentska organizacija opozarja na tveganja

ŠOU v Ljubljani poudarja, da morajo vsi posredniki začasnega in občasnega dela dijakov in študentov zagotavljati hitro in učinkovito posredovanje del ter hkrati razvijati podporne storitve, med katere sodijo digitalizacija postopkov, zalaganje zaslužkov, mediacija med delodajalci in mladimi ter krepitev ponudbe strokovnih del.

"Prizadevamo si za sistem, ki dijakom in študentom zagotavlja največjo možno zaščito," sporoča ŠOU in dodaja: "Če izvajalčeva primarna dejavnost ni to, da skrbi za tovrstno posredovanje dela, verjetno ne zmore zagotavljati enake ravni v smislu nadzora nad ponudniki del ter zalaganja zaslužkov, kot ga lahko zagotavlja tisti, ki se specializirano ukvarja samo s tem širokim področjem."

Zakon po drugi strani predvideva, da naj bi prav te spremembe v sistem prinesle več preglednosti ter okrepile zaščito mladih na trgu dela. Med drugim omogoča, da Zavod RS za zaposlovanje zavrne posredovanje delavcev delodajalcem, ki imajo t. i. negativne reference; denimo v primerih, ko so bili zoper njih uvedeni postopki zaradi kršitev delovne zakonodaje. 

Po drugi strani pa ostaja vprašanje, ali bo prenos posredovanja na državni zavod – ob visokih stroških za informacijski sistem in povečani administrativni strukturi – dejansko izboljšal dostopnost in odzivnost storitev, ki jih dijaki in študenti v praksi najbolj potrebujejo.