Katere od slovenskih blue chip delnic so po letošnji izjemni rasti še vedno vredne nakupa – in pri katerih so analitiki pričakovanja že umirili? Pregledali smo najnovejša nakupna priporočila in ciljne cene za družbe prve kotacije na Ljubljanski borzi, vse od bank in farmacije do energetike, zavarovalništva in logistike.
Leto 2025 je slovenskim borznim prvakom prineslo nadpovprečne donose – od dobrih 15 odstotkov pri Cinkarni Celje do skoraj 80 odstotkov pri Luki Koper –, ob tem pa so se delnice Krke, NLB, Petrola, Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Sava podražile za med 45 in 70 odstotkov.
Vsa večja slovenska borzna podjetja so v prvih devetih mesecih leta beležila rast prihodkov in večinoma tudi dobičkonosnosti, kar je dodatno spodbudilo tečaje, hkrati pa analitike prisililo v bolj selektivno in previdno presojo nadaljnjega potenciala rasti. Tako se priporočila analitikov vrstijo od izrazito optimističnih pri NLB in Krki do zadržanih pri Luki Koper, Petrolu, Telekomu Slovenije in Cinkarni Celje, kjer so letošnji donosi v veliki meri že vračunani v cene delnic.
Preberi še
Od Ljubljane do Bukarešte: kako so se v 2025 izkazale balkanske borze?
Skupni imenovalec regije ostaja razmeroma zmerno vrednotenje (kazalnik P/E) v primerjavi z razvitimi trgi.
18.12.2025
Pogled v 2026: kakšne bodo dividende slovenskih blue chipov
Večina blue chipov ohranja pravilo izplačila najmanj 50 odstotkov čistega dobička.
17.12.2025
Hrvaški pokojninski skladi raje kupujejo v Sloveniji kot doma: 'Imate boljše družbe'
Kako lahko Slovenija stopi stopničko višje? Treba je povečati domače povpraševanje, manjka IPO-jev in novih produktov, je jasen Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze.
28.11.2025
Koliko ste v 5 letih lahko zaslužili z vlaganjem v slovenski ETF
Predstavljamo pregled, koliko ste lahko zaslužili z vlaganjem v regionalne ETF in zakaj menimo, da so za vlagatelje iz regije izjemno privlačna priložnost.
26.11.2025
Analitiki optimistični glede Krke, ciljna cena tudi do 250 evrov
Novomeški farmacevt ostaja ena najbolj ocenjenih in najresneje spremljanih delnic na Ljubljanski borzi. Najnovejša priporočila, zbrana na Bloombergu, kažejo pretežno optimističen ton: analitiki Wood & Company, Ipopema Securities in Ilirike delnico priporočajo v nakup, pri čemer je Vladan Pavlović iz Ipopeme delnico ovrednotil najvišje, z 12-mesečno ciljno ceno pri 251 evrov. Med devetimi ocenami je zgolj ena negativna – PKO BP Securities s priporočilom prodaje in ciljno ceno 180 evrov.
Analitiki kot ključne argumente za nadpovprečne ciljne cene navajajo Krkino močno operativno dobičkonosnost, stabilen portfelj generičnih zdravil in izjemno nizko zadolženost. Prihodnje leto naj bi podjetje ustvarilo okoli 383 milijonov evrov čistega dobička, kar je osem odstotkov več kot lani in nad prvotnimi načrti, prodaja pa naj bi prvič presegla dve milijardi evrov.
Dividendna politika ostaja konservativna – najmanj 50-odstotno izplačilo dobička pomeni prihodnje leto najmanj 5,8 evra bruto dividende na delnico, vendar analitiki opozarjajo, da bi lahko Krka nadaljevala tradicijo višjih izplačil. Bloombergov konsenz tako napoveduje, da bo dividenda leta 2026 znova presegla osem evrov na delnico, podobno kot letos, ko je družba izplačala 8,25 evra na delnico.
Analitiki pri NLB še vedno vidijo potencial rasti
Analitiki, ki svoje priporočilo podajo na Bloombergu, so tudi do NLB izjemno naklonjeni. Vsa priporočila so pozitivna in vlagateljem še naprej svetujejo nakup. Ipopema Securities delnici pripisuje najvišjo ciljno ceno pri 227 evrih, InterCapital 209 evrov, Citi 210 evrov, Oddo BHF 205 evrov, Wood & Company skoraj 200 evrov, Ilirika in PKO BP pa med 188 in 189 evri. Povprečna 12-mesečna ciljna cena se tako giblje okoli 203 evrov, kar glede na zadnje tečaje NLB pomeni približno deset- do petnajstodstotni potencial rasti, pri čemer je treba prišteti še nadpovprečen dividendni donos.
Tudi podrobnejše analize večjih investicijskih družb potrjujejo dobro kondicijo banke. Deutsche Bank v zadnjem poročilu NLB ocenjuje s priporočilom kupi in poudarja, da je banka v tretjem četrtletju 2025 presegla konsenz napovedi dobička za okoli devet odstotkov ter ob tem izboljšala obete za redne prihodke nad 1,2 milijarde evrov.
InterCapital v svoji raziskavi prav tako ohranja močno priporočilo za nakup s ciljno ceno 209 evrov; izpostavlja petodstotno rast neto bančnega prihodka, dvomestno rast posojil v večini trgov, nizke stroške tveganja in 406 milijonov evrov čistega dobička v devetih mesecih, kar je že 82 odstotkov njihove celoletne napovedi.
V ozadju optimizma je tudi politika dividendnih izplačil – NLB cilja na 50- do 60-odstotno razmerje izplačanih dividend, kar ob napovedanem dobičku prihodnje leto delničarjem prinaša okoli 12 do 13,5 evra bruto dividende na delnico.
Analitiki do Triglava previdno optimistični
Zavarovalnica Triglav ostaja med bolj stabilnimi delnicami prve kotacije, analitska priporočila pa so pretežno zmerno pozitivna. Na Bloombergu so zbrana tri priporočila: Oddo BHF pripisuje delnici priporočilo nakup in najvišjo ciljno ceno 67 evrov, InterCapital ocenjuje delnico s priporočilom kupi pri ciljni vrednosti 64 evrov, medtem ko je Sadif Investment Analytics bolj zadržan z oceno drži in ciljno ceno 57,46 evra.
Skupni signal analitikov nakazuje, da trg Skupino Triglav vidi kot stabilno družbo s predvidljivo dividendo in podjetje, ki okreva hitreje od pričakovanj v segmentih premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj.
InterCapital v svojem poročilu poudarja izjemno 36-odstotno rast obsega poslovanja v prvih devetih mesecih 2025, kar je predvsem posledica hitre ekspanzije na mednarodnih trgih. Zaradi boljših rezultatov družba zdaj pričakuje 140 do 160 milijonov evrov dobička pred davki, pri čemer se bo dosežek po devetih mesecih – kot navaja uprava – verjetno približal zgornji meji napovedi. To pomeni, da bo čisti dobiček za leto 2025 blizu 70 milijonov evrov.
Za delničarje ostaja najpomembnejša dividendna politika. Družba vztraja pri najmanj 50-odstotnem izplačilnem razmerju, kar ob skoraj 23 milijonih izdanih delnic pomeni okoli tri evre bruto dividende na delnico v naslednjem letu. Letos je Triglav izplačal 2,8 evra dividende, kar daje trenutni dividendni donos približno šest odstotkov.
Petrol razdelil analitike
Analitiki so pri Petrolu izrazito razdeljeni, kar odraža negotovo regulativno okolje: priporočila na Bloombergu segajo od prodaj (Ipopema, ciljna cena 40,70 evra) do kupi (InterCapital, 50,20 evra), medtem ko Sadif predlaga držanje.
InterCapital v svojem poročilu poudarja, da so rezultati po devetih mesecih – 136 milijonov evrov dobička oziroma 76 odstotkov letne napovedi – v skladu z njihovimi pričakovanji, pri čemer izstopajo močne marže na trgih Hrvaške in Srbije ter rast trgovskega blaga, vendar opozarja tudi na šibkejši tretji kvartal zaradi regulacije cen v Sloveniji.
Za dodatno negotovost in hkrati možnost pomembnega enkratnega pozitivnega učinka skrbi odločitev arbitražnega sodišča ICC, po kateri mora Gazprom Export Geoplinu plačati 185,2 milijona evrov odškodnine, čeprav je izvršitev še nejasna. Ob tem Petrol načrtuje približno 150 milijonov evrov letnih naložb v širitev maloprodaje, obnovljive vire in digitalno preobrazbo, kar naj bi okrepilo dolgoročno stabilnost ter postopno zmanjšalo odvisnost od reguliranih dejavnosti.
Pozavarovalnica Sava kljub astronomski rasti s solidnim potencialom rasti
Pri Pozavarovalnici Sava analitiki ostajajo pretežno pozitivni, čeprav s kančkom previdnosti. Rok Stibrič iz družbe Oddo BHF vzdržuje nevtralno priporočilo z 12-mesečno ciljno ceno 69 evrov, medtem ko je Tea Pevec iz InterCapitala precej bolj optimistična – 21. oktobra je delnico ovrednotila na 75 evrov in priporočila kupi. Glede na trenutni tečaj okoli 66 evrov to pomeni približno devetodstotni potencial rasti v scenariju Oddo BHF oziroma več kot 13 odstotkov po oceni InterCapitala.
InterCapitalova analiza potrjuje, da ima Sava Re za tako oceno močne temelje. Skupina je v prvih devetih mesecih 2025 ustvarila 663 milijonov evrov prihodkov iz zavarovalnih poslov, kar pomeni 11,6-odstotno rast in zajema 76 odstotkov njihove celoletne napovedi.
Posebej izstopa izjemna dobičkonosnost: zavarovalni rezultat se je povečal za 53 odstotkov, kombinirani količnik pa se je izboljšal na 87,7 odstotka, predvsem zaradi izjemno nizkih škodnih zahtevkov in odsotnosti večjih naravnih nesreč. Čisti dobiček skupine je v devetmesečju dosegel 84,5 milijona evrov, kar je že 85 odstotkov njihove letne ocene in presega spodnji del razpona uprave; ob ugodnih razmerah lahko letni dobiček preseže tudi 105 milijonov evrov.
Leto 2025 je bilo za domačo najbolj donosno družbo zelo uspešno, zlasti na račun upada škodnih zahtevkov. Uprava pričakuje, da bo skupina v odsotnosti večjih škodnih dogodkov v preostalem delu leta ustvarila dobiček pred obdavčitvijo v vrednosti več kot 133 milijonov evrov in čisti dobiček v vrednosti več kot 105 milijonov evrov, kar pomeni 25-odstotno izboljšanje prvotnega cilja za leto 2025.
Telekom Slovenije z zgolj enim previdnim priporočilom
Telekom Slovenije je med redkimi domačimi blue chipi, pri katerih analitiki ostajajo izrazito previdni. Sadif Investments – edina hiša, ki pokriva delnico na Bloombergu – priporoča držanje z 12-mesečno ciljno ceno 83,7 evra, kar je nižja vrednost od trenutnega tečaja pri približno 91 evrih. Kljub temu je delnica letos pridobila že okoli 18 odstotkov, saj vlagatelji stavijo na postopno izboljšanje operativne učinkovitosti in rast nedržavnih prihodkov.
Fundamentalno gledano, Telekom presega prvotne načrte. Za leto 2025 napoveduje 731 milijonov evrov prihodkov, 250 milijonov evrov EBITDA in 57 milijonov evrov čistega dobička. Ob devetmesečju 2025 je skupina ustvarila 546,5 milijona evrov prihodkov, tri odstotke več kot leto prej, pri čemer največ k rasti prispevajo IKT-storitve, digitalizacija procesov in stroškovna optimizacija.
Za leto 2026 Telekom pričakuje nadaljnjo rast – 737 milijonov evrov prihodkov, 255,5 milijona evrov EBITDA in skoraj 60 milijonov evrov čistega dobička – hkrati pa napoveduje investicijski pospešek: 217 milijonov evrov naložb v mobilno in optično omrežje ter programske pravice. Do konca 2025 bo 5G-omrežje pokrivalo 99 odstotkov prebivalstva.
Cinkarna Celje: stabilna priporočila, a občutno šibkejši obeti za 2026
Delnica Cinkarne Celje je letos pridobila približno 15 odstotkov, vendar analitiki ostajajo previdni. Tako Sadif Investment Analytics kot Ipopema Securities vztrajata pri priporočilu držanje s ciljnima cenama 30,62 oziroma 35,10 evra, kar pomeni, da trg po njihovem mnenju že v veliki meri odraža trenutno vrednost družbe.
Podobno zadržan ton izhaja tudi iz najnovejše analize InterCapitala, ki poroča o solidnem devetmesečnem poslovanju, a opozarja na vse izrazitejši pritisk na marže zaradi padanja cen pigmenta titanovega dioksida (TiO₂), dražjih vhodnih surovin in močne konkurence s Kitajske. V tretjem četrtletju 2025 je EBITDA močno upadla, kar potrjuje, da se bo izzivno okolje verjetno nadaljevalo.
Poslovni načrti za leto 2026 napovedujejo znižanje prihodkov na 194 milijonov evrov v primerjavi z ocenjenimi 197,7 milijona evrov v 2025, medtem ko se bo čisti dobiček skrčil za dodatnih osem milijonov evrov. EBITDA naj bi strmoglavila s 35,7 milijona na 24,8 milijona evrov, kar odraža cikličnost trga TiO₂ ter nadaljnji pritisk zaradi višjih stroškov žveplove kisline. Družba načrtuje investicije v vrednosti 17,2 milijona evrov in racionalizacijo zaposlenih – število naj bi se zmanjšalo za približno 28.
Luka Koper: izjemno leto, a analitiki ostajajo previdni
Luka Koper je ena najuspešnejših borznih zgodb leta 2025, saj je delnica zrasla na približno 70 evrov, kar je občutno nad ciljno ceno, ki jo je julija postavil Pavlović iz Ipopema Securities. Njegovo priporočilo drži in 12-mesečna ciljna vrednost 63,7 evra kažeta na analitsko previdnost – predvsem zaradi pričakovanega umirjanja rasti po rekordnem letu in zaradi infrastrukturnih omejitev, ki preprečujejo še hitrejšo ekspanzijo.
Operativno Luka Koper letos dosega zgodovinsko najboljše rezultate. Prihodki naj bi znašali 369,8 milijona evrov, kar je 12 odstotkov več kot leta 2024 in devet odstotkov nad načrtom. Glavna motorja izjemne rasti sta rekordni pretovor kontejnerjev (1,238 milijona TEU) in avtomobilov (907 tisoč vozil). Čisti poslovni izid bo predvidoma dosegel 69,9 milijona evrov, kar pomeni 16-odstotno medletno rast in kar 42-odstotno preseganje načrta za leto 2025.
Napovedi za leto 2026 pa so bolj zadržane. Luka pričakuje 384 milijone evrov prihodkov (+ 4 odstotke), čisti dobiček pa naj bi se znižal na 65,1 milijona evrov, predvsem zaradi železniških ozkih grl in skoraj popolnega izkoristka pristaniških kapacitet. Pretovor kontejnerjev naj bi se povečal le za odstotek na 1,252 milijona TEU, medtem ko naj bi pretovor avtomobilov upadel za odstotek na 899 tisoč vozil.