Izjave tedna: Od kaosa na slovenskem trgu do norcev na vodilnih mestih

Pred kulturnim praznikom, ki ga obeležujemo vsako leto 8. februarja, Prešernov dan, smo preverili, kakšno je zanimanje za nakup umetniških del kot naložb, ki bodo s časom pridobile vrednost. Težave so že s hrambo: v Sloveniji ni uradnega prostora za hrambo, saj bi bili stroški za varovanje in zavarovanje previsoki. Zato se vsak lastnik pri hrambi znajde po svoje, je dejal Damjan Kosec iz galerije Sloart. Nadaljuje:   

Na trgu ni nadzora in zaupanja, veliko je ponaredkov, večina nakupov in prodaj gre mimo uradnih poti in sodi na območje sive ekonomije, meni sogovornik. Nizka je tudi likvidnost, torej ko želite umetnino zamenjati za denar.

Očitno pa tudi zanimanja ni veliko. Konec leta so v Sloartu organizirali dražbo 38 umetnin; pričakovali so, da bodo dosegli 1,3 milijona evrov, na koncu pa so pristali pri okoli 179 tisočakih, so poročali številni mediji.

To so besede Elona Muska, serijskega podjetnika, multimilijarderja in prvega moža urada za vladno učinkovitost DOGE. Tudi njegov šef Donald Trump, kot smo pri njem vajeni, ni bil previden pri izbiri besed, in je dejal, da organizacijo vodi "skupina radikalnih norcev".  

Zapisano je predsedniški tandem na družabnih omrežjih objavil pred začasno ustavitvijo delovanja Agencije ZDA za mednarodni razvoj, češ da ameriškim davkoplačevalcem ni treba financirati tujih držav. Musk bi jo celo ukinil, saj ni usklajena z interesi Američanov.

Sledilo je med drugim naslednje: s predsedniškim dekretom je od 20. januarja za 90 dni zamrznjeno razdeljevanje okoli 42,8 milijarde dolarjev ameriške pomoči tujini, s katero razpolaga agencija. 

Slovenija ni prejemnica ameriške pomoči v okviru USAID. Z zaskrbljenostjo pa spremlja ukrepe ameriške administracije v zvezi z uradno razvojno pomočjo, ki so prizadeli številne programe in projekte pomoči po vsem svetu, so nam pojasnili iz kabineta ministrice, pristojne za zunanje zadeve.  

Spirala carin

Ameriški predsednik Donald Trump je poskrbel za carinsko razburkan teden. Po odpustku, vsaj začasnem, za Kanado in Mehiko, so sledilo carine zoper Ljudsko republiko Kitajsko. Brutalne sankcije čakajo tudi Rusijo, medtem ko je z njimi pred dnevi uspešno zagrozil Kolumbiji; z veliko gotovostjo jih napoveduje še Evropski uniji in Združenemu kraljestvu.   

Predstojnica katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na ekonomski fakulteti Katja Zajc Kejžar komentira:

Trump ima resnično rad carine, kot je dejal sam, saj jih je redno uvajal že v svojem prvem mandatu. Tako je junija 2018 uvedel 25-odstotne carine na več kot 800 izdelkov iz Kitajske, med njimi tudi solarne panele in belo tehniko. Peking se je podobno kot zdaj odzval s 25-odstotnimi carinami na 128 izdelkov, vključno s sojo in letalskimi deli.

Več o carinah, tudi o tem, kdo bo največ imel od njih, preberite na povezavi.

Z nakupom delnice do vseh prihodnjih dobičkov

Letošnji januar je bila za večino delnic prve kotacije Ljubljanske borze precej dober, za nekatere, ki so dosegle dvomestne donose, tudi odličen. Prvi mož Ljubljanske borze Marko Bombač je dejal, da je na podlagi januarja nehvaležno napovedovati, kakšno bo leto na borzi, sploh v primerjavi z lanskim prvim polletjem, ko je bila rast indeksa SBITOP med desetimi najvišjimi na svetu. Vsem vlagateljem in bodočim vlagateljem pa sporoča:

Pogovor z Bombačem si oglejte na povezavi.

Na košarkaškem parketu

Te dni močno odmeva selitev Luke Dončića k moštvu LA Lakers. Čeprav so se mnogi nad razpletom dogodkom zgražali, Dončić pa je ostal brez supermax pogodbe, ki bi mu v petletnem odbobju prinesla 354 milijonov dolarjev (v mestu angelov jih bo dobil za 4-letno podaljšanje 229 milijonov), strokovnjaki v tem vidijo odlično priložnost prav za Luko in krepitev njegove blagovne znamke. Strokovnjak za komuniciranje Denis Mancevič je dejal: 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar