"USAID je kriminalna organizacija," je na svojem profilu X zapisal Elon Musk, njegov 'šef', predsednik Donald Trump, pa je na Truth Socialu dodal, da jo vodi "skupina radikalnih norcev". Zapisano je predsedniški tandem na omrežjih objavil pred začasno ustavitvijo delovanja Agencije ZDA za mednarodni razvoj, češ da ameriškim davkoplačevalcem ni treba financirati tujih držav. Musk bi jo celo ukinil, saj ni usklajena z interesi Američanov.
Z eno potezo je predsednik v začetku tedna odredil zaprtje uradov agencije v 130 državah in ugasnil njeno spletno stran, poleg tega pa z današnjim dnem stopa v veljavo še ukrep, s katerim so vsi nekritični zaposleni poslani na prisilni plačan dopust. Prav tako je s predsedniškim dekretom od 20. januarja za 90 dni zamrznjeno razdeljevanje okoli 42,8 milijarde dolarjev ameriške pomoči tujini, s katero razpolaga agencija.
Prve poteze Muskovega DOGE
Prestrukturiranje agencije je eden prvih ukrepov delovanja Trumpovega urada za vladno učinkovitost DOGE, ki ga vodi Musk, poskrbel pa naj bi za povečanje učinkovitosti delovanja zvezne vlade. Njegov neuradni mandat zajema spremembo pravil zaposlovanja, predvsem pa odpuščanje javnih uslužbencev.
Izredna pooblastila za doseganje zastavljenih ciljev ima Musk že od prvega dne Trumpove vladavine. Famozni izvršni ukaz 'Schedule F' je namreč odredba, ki javne uslužbence prekategorizira v politične zaposlitve. To pomeni, da jih je mogoče odpustiti, če se izkažejo za nelojalne administraciji.
Ali bo takšna usoda doletela tudi 10 tisoč zaposlenih pri agenciji, po pojasnilih, ki smo jih od ameriškega zunanjega ministrstva prejeli na uredništvu, ni jasno. Kar dve tretjini jih namreč dela v okviru 60 državnih in regionalnih misij v tujini, saj gre za organ, ki skrbi za razdeljevanje ameriške humanitarne in razvojne pomoči.
Če bo Trump odpustil tudi 10 tisoč zaposlenih, po pojasnilih, ki smo jih od ameriškega zunanjega ministrstva prejeli na uredništvu, ni jasno.
"Za osebje, ki je trenutno napoteno zunaj Združenih držav, agencija v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve pripravlja načrt, po katerem bi agencija organizirala in plačala povratno potovanje v 30 dneh ter predvidela prekinitev delovnih najemniških pogodb, za katere bi bilo ugotovljeno, da niso bistvene," so nam zapisali v pojasnilu. O tem, katera delovna mesta oziroma pogodbe so ali niso nujni, se bodo odločali od primera do primera, so še zapisali.
Čeprav je Trump odredil zapiranje uradov in pregled zaposlitev, mu zakonodaja onemogoča ukinitev agencije z dekretom, saj bi to moral odobriti kongres. Zato agencija zaenkrat prehaja zgolj pod okrilje zunanjega ministrstva, navaja BBC.
Orodje ameriške mehke moči
Podatki agencije kažejo, da je bila ta s svojimi slabimi 43 milijardami dolarjev predlani aktivna v 130 državah. Sredstva USAID so lani zajemala 42 odstotkov vse humanitarne pomoči na svetu, zlasti hrane. Zato se strokovnjaki bojijo, da bi se s prekinitvijo odkupa kmetijskih pridelkov tamkajšnji kmetijsko-živilski sektor, ki se že zdaj spopada z nizkimi cenami na trgu in negotovostjo zaradi Trumpove trgovinske vojne, znašel v dodatnih težavah.
Prehranski strokovnjaki se bojijo, da bi se s prekinitvijo odkupa kmetijskih pridelkov za pomoč USAID ameriški kmetijsko-živilski sektor, ki se že zdaj spopada z nizkimi cenami na trgu in negotovostjo zaradi Trumpove trgovinske vojne, znašel v dodatnih težavah.
Osrednji cilj agencije je preprečevanje, da bi se humanitarne krize prelevile v tveganja za nacionalno varnost ZDA. Hkrati pa gre tudi za pomembno orodje ameriške zunanje politike, saj udejanja njeno mehko moč. Z njo ZDA širijo svoj vpliv zlasti v državah globalnega juga in regije Adria, kjer te bijejo bitko z zgodovinsko pogojenim ruskim regijskim vplivom, prek infrastrukturno-ekonomske pobude pasu in ceste pa tudi naraščajočim kitajskim. Nekdanji uslužbenec agencije je za NBC tako dejal, da bo to opogumilo geopolitično dejavnost Kitajske in Rusije.
Največje prejemnice pomoči, ki zajema okoli odstotek ameriškega zveznega proračuna, so namreč slabo razvite afriške države, kot sta Somalija in Jemen, a pri vrhu sta tudi evropska Ukrajina, destabilizirana Sirija pa tudi zveznik Izrael. Med njimi so prav tako države regije Adria, kot sta Srbija in Bosna in Hercegovina.
Vlada: Ne prejemamo pomoči USAID
Med njimi pa ni Slovenije, saj naša država po pojasnilih Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) in kabineta predsednika vlade ni prejemnica ameriške pomoči v okviru USAID. "Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja ukrepe ameriške administracije v zvezi z uradno razvojno pomočjo, ki so prizadeli številne programe in projekte pomoči po vsem svetu," so nam pojasnili iz kabineta.
ZDA prek agencije širijo svoj vpliv v državah globalnega juga in regije Adria. Tu bijejo bitko z zgodovinsko pogojenim ruskim vplivom, prek infrastrukturno-ekonomske pobude pasu in ceste pa tudi naraščajočim kitajskim.
Na ministrstvu dodajajo, da je Slovenija kot članica v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD tudi dodeljevalka mednarodne razvojne pomoči. Zanjo bo do leta 2030 po uradnih vladnih podatkih namenila okoli 0,33 odstotka BDP.
Po pojasnilih slovenske vlade zamrznitev ameriške pomoči tudi ne bo prizadela delovanja sofinanciranih neprofitnih organizacij, kot sta Center za evropsko prihodnost (CEP) in Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). Podobno tudi Center za razvoj financ (CEF) trenutno nima v teku projektov, ki bi bili sofinancirani iz ZDA oziroma so z njimi že zaključili, pojasnjujejo na ministrstvu.
Izjema slovanska ITF
So pa med domačimi nevladnimi organizacijami (NVO), ki se financirajo z ameriško pomočjo, tudi izjeme. Takšna je Ustanova za krepitev človekove varnosti ITF, ki jo je leta 1998 ustanovila slovenska vlada, sofinancira pa jo tudi ameriška. Neprofitna organizacija se v okviru ameriškega programa za razoroževanje PM/WRA ukvarja z deminiranjem v Ukrajini, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in Kosovu ter v Makedoniji in Albaniji, je zapisano na njihovi spletni strani.
Po podatkih spletne strani ameriške vlade o financiranih projektih je ITF od ZDA lani prejel 5,4 milijona dolarjev, predlani 13,9. Od slovenske vlade pa po podatkih Erarja od leta 2003 okoli 18,47 milijona evrov. "Od 24. januarja so ustavljeni projekti, ki jih financira ameriška vlada," o posledicah zamrznitve pomoči za delovanje ITF pravijo na ministrstvu.
"Od 24. januarja so ustavljeni projekti, ki jih financira ameriška vlada," o posledicah zamrznitve pomoči za delovanje nevladne organizacije ITF, ki deluje v Sloveniji, pojasnjujejo na vladi.
Podatki o ameriškem financiranju kažejo, da je organizacija lani po pol milijona dolarjev porabila za projekte v Srbiji in Albaniji. Po informacijah ITF je z zamrznitvijo ameriške pomoči zaustavljenih 13 projektov, financiranih z ameriškimi sredstvi, v 12 državah. Na naše dodatne poizvedbe se še niso odzvali.
Srbija: Slaba milijarda dolarjev USAID
Zamrznitev pomoči pa bo prizadela druge države v regiji, kjer ameriška agencija s svojimi programi pomembno prispeva k politični stabilnosti ter družbeno-ekonomskemu razvoju.
Tako je Srbija v okviru pomoči do leta 2024 prejela približno 937 milijonov dolarjev za razvojne projekte, poroča naš sestrski portal v Srbiji. Agencija je denimo med pandemijo covida Srbiji zagotovila več kot devet milijonov dolarjev pomoči, vključno z nabavo medicinske opreme.
Zamrznitev pomoči bo prizadela države v regiji Adria, kjer ameriška agencija s svojimi programi pomembno prispeva k politični stabilnosti ter družbeno-ekonomskemu razvoju.
Srbija je v okviru pomoči do leta 2024 prejela približno 937 milijonov dolarjev za razvojne projekte.
Do leta 2021 je USAID vložil 882 milijonov dolarjev, kar je del skupne pomoči vlade ZDA Srbiji v vrednosti 1,2 milijarde dolarjev. Lanskega julija je agencija napovedala 18 milijonov dolarjev razvojne pomoči Srbiji za izboljšanje postopkov javnega naročanja, dostopa do pravosodja, varstva okolja in energetsko varnost.
Toda organizacije in posamezniki, ki so povezani z agencijo, javno o tem ne želijo govoriti, danes poročajo kolegi iz Srbije. "Zaradi vpliva prekinitve financiranja na naše sodelovanje z USAID v tem trenutku ne moremo komentirati poizvedbe," so o posledicah umika agencije denimo odgovorili pri Iniciative Digital Serbia.
BiH: Ne samo mediji in NVO
S podobnimi težavami se po zamrznitvi programov agencije soočajo tudi v Bosni in Hercegovini. USAID namreč podpira projekte za krepitev demokracije, medijev in gospodarski razvoj, sodeluje tudi pri krepitvi institucij civilne družbe.
V projekte v BiH sta bili v okviru programa od leta 1995 vloženi več kot dve milijardi dolarjev, je sestrskemu portalu v državi sporočilo tamkajšnje veleposlaništvo ZDA. Tako kot drugod v regiji bo odločitev nove predsedniške administracije najbolj prizadela delovanje NVO. "Ta odločitev bi lahko imela resne posledice za nevladni sektor, ki zaposluje precejšnje število ljudi, predvsem mladih in visokoizobraženih strokovnjakov," je za Bloomberg Adria BiH dejala Mersiha Mima Mehić, direktorica MojPosao.ba/Kolektiv. Dodala je, da bi to lahko še poslabšalo že tako klavrne razmere na bosanskem trgu dela ter spodbudilo beg možganov v tujino.
"Ta odločitev bi lahko imela resne posledice za nevladni sektor, ki zaposluje precejšnje število ljudi, predvsem mladih in visokoizobraženih strokovnjakov," je za Bloomberg Adria BiH dejala Mersiha Mima Mehić, direktorica MojPosao.ba/Kolektiv.
USAID je v državi sicer prisoten z naložbami v energetiko, turizem, digitalizacijo in e-upravo. V preteklih letih je bilo vzpostavljenih tudi veliko število projektov, usmerjenih v liberalizacijo medijev.
Prav zadnje je sicer številnim v BiH, niti najmanj pa predsedniku Republike srbske Miloradu Dodiku, trn v peti, saj poskušajo ameriško pomoč uokviriti kot poskus vplivanja na javno mnenje. Toda Paulina Janusz, strokovnjakinja za komuniciranje, je za Bloomberg Adria dejala, da "agencija ni financirala samo nevladnih organizacij in medijev. Gre za vrsto projektov pomoči na različnih področjih, od kmetijstva do humanitarnih projektov".
.webp){kind=icon}
