Kakšno je zanimanje za nakup umetniških del kot naložb, ki bodo s časom pridobile vrednost? Ali se nakup in lastništvo umetnine finančno splačata? Kakšne cene dosegajo umetnine?
Pred Prešernovim dnevom, slovenskim kulturnim praznikom, smo preverili, kako dinamičen je trg umetnin v Sloveniji in kje so težave.
V Sloveniji uradnega prostora za hrambo umetnin nimamo, saj bi bili stroški za varovanje in zavarovanje previsoki. Zato se vsak lastnik pri hrambi znajde po svoje, je povedal Damjan Kosec iz galerije Sloart.
Preberi še
Bi investirali v obveznico, podprto z umetninami Rembrandta in Warhola?
Skupna vrednost umetnin in zbirateljskih predmetov je ocenjena na 2,85 milijarde dolarjev.
21.04.2024
Picasso za ljudske množice: Frakcijski nakupi umetnin
Trg umetniških del v zadnjih 20 letih raste hitreje kot indeks S&P 500.
07.02.2023
NLB postaja mecen umetnosti v regiji
Banka bo oblikovala novo umetniško zbirko SEE ART.
26.01.2023
"Na slovenskem trgu umetnin vlada kaos," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal direktor in ustanovitelj galerije Sloart Damjan Kosec. Na trgu ni nadzora in zaupanja, veliko je ponaredkov, večina nakupov in prodaj gre mimo uradnih poti in sodi na območje sive ekonomije, meni sogovornik. Nizka je tudi likvidnost, torej prodajnost umetnin.
Očitno pa tudi zanimanja ni veliko. Konec leta so v Sloartu organizirali dražbo 38 umetnin; pričakovali so, da bodo dosegli 1,3 milijona evrov, na koncu pa pristali pri okoli 179 tisočakih, so poročali številni mediji.
Kdo kupuje umetniška dela?
Zaradi sivega trga, ki pomeni nelojalno konkurenco galerijam, tudi ni nadzora nad umetninami, zato je na trgu veliko ponaredkov, je povedal Kosec.
V takšnem okolju je težko govoriti o naložbah v umetnine, pravi Kosec. Nekaj več preglednosti bodo po njegovo prinesli redne dražbe umetniških del in spletni portal Artindex, ki omogoča pregled, primerjavo in analizo prodajnih cen slovenskih likovnih umetnikov.
Umetniška dela v glavnem kupujejo posamezniki, ki želijo opremiti nove prostore ali pa so ljubitelji posameznega avtorja ali umetniškega obdobja.
"Umetnine kot naložbe v portfeljih premožnih Slovencev najdemo bolj redko. Če jih že, so to bolj ali manj naključne zbirke, ki so bile podedovane ali kako drugače nenačrtno pridobljene. Večkrat so to zbirke ljubiteljev umetnosti, ki to dojemajo in doživljajo tudi kot del lastnega užitka in zadovoljstva, ne le kot naložbo," je odgovoril Samo Lubej.
Nekaj je zbirateljev, nekateri pa podpirajo sodobno umetnost. Ti pogosto poznajo avtorje ali so z njimi v sorodu. Kot investicijo umetniško delo morda kupi posameznik, ki želi potomcem zapustiti nekaj vrednega, je še povedal Kosec.
Velika podjetja niso več igralci na trgu
V času Jugoslavije so na umetniškem trgu prevladovala velika podjetja, ki so kupovala umetniška dela za lastne zbirke. Zdaj tega skoraj ni več, z nekaj svetlimi izjemami, pravi galerist. Svojo zbirko ima NLB, ki za nakupe umetnin namenja 100 tisoč evrov na leto. Kosec je omenil še podjetji Generali in Iskra, ki imata prav tako v lasti umetniška dela.
Furs: Prodaja umetnine je neobdavčena, če jo proda fizična oseba, ki se s tem ne ukvarja poklicno.
Kakšne zneske odštejejo kupci umetnin? Veliko strank kupuje grafike, ki stanejo nekaj sto evrov. Največ kupcev odšteje od tisoč do pet tisoč evrov, kolikor običajno stanejo slike. Nekaj pa je kupcev, ki za umetnine odštejejo tudi večje zneske, je odgovoril Kosec.
STA
V Sloveniji uradnega prostora za hrambo umetnin nimamo, saj bi bili stroški za varovanje in zavarovanje previsoki. Zato se vsak lastnik pri hrambi znajde po svoje, pojasnjuje Kosec. Lastnikom zelo vrednih umetnin svetuje hrambo v tujini.
Težave s hrambo, zavarovanjem in prodajnostjo
Tudi Samo Lubej, vodja Prosperita Family Officea, opozarja na visoke stroške lastništva umetnine. "Glavni izziv je primerna in varna hramba tovrstnih umetnin. Večni izzivi so s primerno klimo in svetlobo, varovanjem oziroma zavarovanjem teh umetnin." Lubej opozarja še na plitev in nelikviden trg, zaradi česar je večinoma težko določiti vrednost umetnin kot naložb, vprašljiva pa je tudi možnost njihove nadaljnje prodaje.
|
Kdo so najdražji slovenski avtorji? Najdražje slike slovenskih avtorjev stanejo od nekaj deset tisoč evrov do nekaj sto tisoč evrov. Pred leti so na dražbi v Ljubljani prodali sliko Tihožitje Gojmirja Antona Kosa za 35 tisoč evrov, je poročalo Delo. Med tradicionalno najbolj cenjenimi avtorji so slovenski impresionisti Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen, za katere je treba, sodeč po spletnih virih, odšteti do 50 tisoč evrov. Med najdražjimi pa sta modernista Zoran Mušič in Gabrijel Stupica, njune slike presegajo ceno 100 tisoč evrov. |
"Umetnine kot naložbe v portfeljih premožnih Slovencev najdemo bolj redko. Če jih že, so to bolj ali manj naključne zbirke, ki so bile podedovane ali kako drugače nenačrtno pridobljene. Večkrat so to zbirke ljubiteljev umetnosti, ki to dojemajo in doživljajo tudi kot del lastnega užitka in zadovoljstva, ne samo kot naložbo," je za Bloomberg Adria odgovoril Lubej. Pri Slovencih so to praviloma slike, predvsem prepoznavnih domačih in tudi nekaterih posamičnih tujih avtorjev.
Za donos je boljše vložiti v sklad
Tisti, ki želijo vlagati v umetnine zaradi donosa, lahko izberejo investicijske sklade, ki vlagajo v umetnine po svetu. "Na voljo je zelo široka paleta naložbenih strategij, od slik do fotografij, porcelana, izdelkov in oblačil, ki so jih uporabljali znani, in še kaj bi se našlo," je odgovoril Lubej. To so praviloma skladi zasebnega kapitala, ki jih vodijo poznavalci umetnin, v katere sklad vlaga.
Furs: Prodaja za posameznika ni obdavčena
Pri Finančni upravi RS (Furs) so pojasnili, da je prodaja umetnine neobdavčena, če jo proda fizična oseba, ki se s tem ne ukvarja poklicno. Furs namreč umetnino obravnava enako kot druge rabljene predmete, ki jih lahko kupimo ali prodamo prek spletnih portalov, kot je Bolha.
.webp){kind=icon}