V četrtek nas je vlada presenetila z napovedjo novega davka. Po poskusu pred leti, ki je spodletel, je bil v javno razpravo dan zakon, ki bo prinesel konec neobdavčenih dobičkov iz kriptovalut. Zaenkrat so predstavili predlog, na katerega je mogoče podati pripombe še v prvih dneh maja, do konca leta pa naj bi zakon, ki bo dosežen dobiček v posameznem letu obdavčil s 25-odstotno stopnjo, stopil v veljavo.
Davčni strokovnjaki in poznavalci kriptotrga, ki so predlog zakona pogledali, so izrazili več pripomb, tudi na višino obdavčitve. Peter Merc, ki je pravnik in investitor, pa poznavalec industrije kriptosredstev, je dejal:
"Mislim, da bi nižja davčna stopnja okoli 10 odstotkov več posameznikov motivirala, da svoje kripto dobičke pretvorijo v likvidna sredstva na bančnem računu. Tako pa jih bo še naprej veliko iskalo druge rešitve."
Domen Kregar iz Ilirike je komentiral, da davek ni bil nepričakovan in še: "Slovenija je, roko na srce, pri vpeljavi davka precej pozna."
Preberi še

Pripombe na kripto obdavčitev: Kaj bi morali storiti drugače
Zbrali smo komentarje od poznavalcev na predlagano kriptoobdavčitev
18.04.2025

Alternativni skladi v Sloveniji: Kakšne donose prinašajo?
V nepremičninskih in infrastrukturnih alternativnih skladih več sto milijonov evrov. Vanje vlagajo tudi premožni posamezniki.
16.04.2025

Zlato ruši rekorde, bitcoin pada – konec mita o digitalnem zlatu?
Kakšne so podobnosti in razlike med bitcoinom in zlatom.
16.04.2025

Karte na mizo: bliža se dan, ko vaša plača ne bo več skrivnost
Bo razkritje višine plače v oglasih kmalu zakonsko obvezno?
16.04.2025
Mimogrede: če že imate bitcoine ali pa razmišljate nakupu, naj vas usmerimo še na napoved Bloombergovega analitika Mika McGlona, ki ocenjuje, da bi se bitcoin lahko krepko pocenil.
Selijo se iz Ljubljane
Prihajajo torej spremembe na področju kriptovalut, spremembe pa opažajo tudi tisti, ki oddajajo poslovne nepremičnine. Gradi se več obsežnejših projektov poslovnih nepremičnin. Lastniki, ki jih bodo oddajali, lahko računajo na od sedem do osem odstotni letni donos, na nedavni okrogli mizi na temo alternativni skladov, pa smo slišali tudi za trend, ki so ga zaznali v zadnjega pol leta. Direktorica Trigala Simona Kozjek je dejala:
"V zadnjega pol leta smo priča spremembi najemnikov, globalnih najemnikov. Zapuščajo majhne izpostave, ki so bile v Ljubljani, zapuščajo regijo, Slovenijo in selijo svoje pisarne zlasti v Zagreb, pa tudi v Beograd. Tudi to je pomemben dejavnik, ki vpliva in bo vplival na pisarniški del."
"Ženske" in "moške" plače
Spremembam pa kar ni videti konca. Na ravni Evropske unije je bila že leta 2023 sprejeta direktiva, ki prinaša plačno transparentnost. Med glavnimi cilji je na prvem mestu zmanjševanje plačne vrzeli med spoloma, odprava strukturne diskriminacije, pravičnejše plačilo in povečanje zaupanja med delodajalci in zaposlenimi. Članice imajo do 7. junija 2026 časa, da jo prenesejo v prakso. Helena Valas s sektorja za enake možnosti je pojasnila:
"Uvaja zavezujoče ukrepe, da se izboljša preglednost plačil, da se organizacije spodbudijo, naj pregledajo svoje plačilne strukture, da bi zagotovile enako plačilo za ženske in moške, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, in da se žrtvam diskriminacije omogoči, da uveljavijo svojo pravico do enakega plačila."
Da se pomikamo proti večji plačni transparentnosti, opažajo tudi kadrovske agencije. V nekaterih evropskih državah, kot so denimo Norveška, Nemčija in Švedska, kjer imajo zaposleni prek davčnih poročil vpogled v dohodke drugih, je to že uveljavljena praksa, trend pa se približuje tudi naši regiji, pravijo na agenciji Adecco Slovenija.
Cena zlata v nebo
Ta teden smo ponovno poročali o novih rekordih najžlahtnejše kovine - zlata. Znižanje obrestnih mer obuja strah pred inflacijo, kar dolgoročno znova potiska vlagatelje proti zlatu. Rekordi padajo kot za šalo, analitiki pa zvišujejo napovedi, do kam se bo povzpela njegova vrednost do konca leta. Analitiki Goldman Sachsa pričakujejo nadaljnjo rast cene zlata v prihodnjih dveh letih. Če smo bolj konkretni, pravijo:
"Zlato se bo do konca tega leta podražilo na 3.700 dolarjev za unčo, sredi leta 2026 pa bi lahko doseglo 4.000 dolarjev."
Čokolada z grenkim priokusom
Zaključek bo tokrat nekoliko bolj grenak. Kakav se je resda nekoliko pocenil od lanskega decembrskega vrha, a je cena še vedno dvakrat višja kot v začetku prejšnjega leta. Kako se vse to odraža na ceni čokolade, ki jo kupujemo v trgovini? Statistični urad (Surs) je sporočil, da so se na letni ravni cene čokolade zvišale v povprečju za 21,3 odstotka.
David Dobnik iz Čokoladnega Ateljeja Dobnik je dejal:
"Dvig cene kakava na borzi se zdaj počasi preliva v veleprodajne cene čokolade."
Dodal je še, da so "te cene za več kot 100 odstotkov višje kot pred začetkom dvigovanja cen na borzi".