V zadnji borzni turbulenci je cena zlata rasla in prebila rekordne ravni, medtem ko je cena bitcoina upadala. Oba – vsaj v očeh nekaterih – veljata za varno pribežališče v času negotovosti. Bitcoin je celo dobil naziv digitalno zlato. Pa to res drži?
Kdo je zmagovalec zadnje turbulence na trgu, jasno prikazuje spodnji graf – cena zlata se je letos okrepila za 23 odstotkov, medtem ko je cena bitcoina upadla za 11 odstotkov.
Korelacija med obema naložbenima razredoma ostaja nizka in nestabilna, kar odpira vprašanje, ali lahko bitcoin dejansko postane novo zlato. In če lahko – kaj ga pri tem ovira?
Preberi še

Bloombergov analitik: bitcoin bi lahko zgrmel na 10.000 dolarjev
Bloombergov analitik pravi, da so trgi previsoko vrednoteni.
11.04.2025

Kaj je v ozadju padcev na kriptotrgu? Bitcoin se še najbolje drži
Kriptovalute niso ušle padcem na finančnih trgih. Kaj kaže podrobnejši pogled?
08.04.2025

Goldman Sachs popravil napoved, zlato do konca leta na 3.700 dolarjev
Letošnjega 8. aprila je zlato stalo manj kot tri tisoč dolarjev za unčo, danes okoli 3.225.
14.04.2025

Zlato raste, bitcoin pa ne. Zakaj, če velja za digitalno zlato?
Cena bitcoina ne odraža prepričanja, da je varno zatočišče, kot je zlato.
19.03.2025
Primerjave teh dveh vrst premoženja so se začele zaradi nekaj očitnih podobnosti, kot sta rudarjenje in omejena ponudba. Vendar pa, če pogledamo gibanje cen od začetka delovanja bitcoina leta 2009, so podobnosti skromne. Cenovna krivulja zlata v zadnjih desetih letih deluje skoraj ravno v primerjavi s potjo, ki jo je prehodila izvorna kriptovaluta.
V tem desetletju je vrednost zlata vseeno precej zrasla – za približno 170 odstotkov, vendar ta rezultat deluje skromno v primerjavi s skokom bitcoina v istem obdobju za 34.000 odstotkov. Izrazita nihajnost, slaba razširjenost kripta in pomanjkanje regulacije na področju digitalnega premoženja so največkrat navedeni kot glavni razlogi, zakaj bitcoin (še) ne bi smel biti obravnavan kot digitalno zlato.
Dober začetek leta za zlato – za bitcoin pa ne ravno
Spomnimo, potem ko je bitcoin januarja dosegel rekordno vrednost 109.000 dolarjev, je njegova cena začela upadati, v ponedeljek popoldne pa se je trgoval po 84.500 dolarjev. Po drugi strani se cena zlata giblje okoli 3.200 dolarjev, kar pomeni, da je kovina od začetka leta zabeležila približno 20-odstotno rast.
"Bitcoin je trenutno sicer v upadajočem trendu, vendar bi to lahko označili za stabilizacijo, saj upadi v odstotkih niso nič večji od tistih, na katere je kriptotrg že navajen. Zanimivo je tudi, da v tej stabilizaciji ne upada zanimanje velikih skladov in ameriških zveznih držav, kot sta Teksas in Minnesota. Hkrati nekatere druge države, kot je Poljska, prav tako napovedujejo shranjevanje bitcoina za oblikovanje strateških rezerv. Kraljevina Butan denimo rudari bitcoin. Zato lahko rečemo, da zanimanje še vedno raste – in to ne le za bitcoin, temveč za celoten kriptotrg," pravi kriptoanalitik in soustanovitelj CTB Crypto & Consulting Ivan Andrejević.
Po njegovih besedah bitcoin tudi ob letošnjem upadu cene ostaja razred premoženja, ki je doslej prinesel zgodovinsko največje donose. "Bitcoin obstaja šele kakih 15 let, kar ni prav dolga zgodovina, a napovedi velikih skladov, analitikov in vodilnih ekonomistov za prihodnjih 30 do 50 let so še vedno veliko bolj naklonjene bitcoinu kot zlatu."
Po drugi strani pa so tu tudi pesimisti, ki opozarjajo na možen hladen tuš za vlagatelje v to kriptovaluto, kot je višji tržni strateg Bloomberga Mike McGlone, ki je pred kratkim napovedal, da bi lahko vrednost bitcoina upadla na 10.000 dolarjev.
Ko gre za plemenito kovino, direktor podjetja za trgovanje s plemenitimi kovinami in tujimi valutami Tavex Georgi Hristov spominja na nedavni borzni vrtiljak, ki je sledil napovedanim ameriškim carinam in zlatu, ki je pravkar prebilo svoj dotedanji maksimum. Takrat so se namreč vse svetovne borze nenadoma znašle v rdečem, upadla pa je celo cena zlata – in to pod 3.000 dolarjev.
"To je bil zelo zanimiv trenutek, saj je zlato tedaj izpolnilo svojo zgodovinsko vlogo. Vlagatelji so začeli prodajati zlato, da bi pokrili izgube na drugih trgih. Ta padec cene zlata je bil zelo kratek, cena se je povrnila in prebila nov rekord – več kot 3.200 dolarjev za unčo," pravi Hristov in poudarja, da je cena zlata po podatkih Svetovnega sveta za zlato v zadnjih 12 mesecih prebila več kot 40 cenovnih rekordov.
Ker so vlagatelji še vedno vznemirjeni, kljub odlogu carin, direktor Tavexa pričakuje, da bo cena zlata tudi v prihodnje imela dolgoročni naraščajoči trend z nekaj kratkoročnimi nihanji.
"Čeprav so carine začasno ustavljene, so tiste za Kitajsko potrojene. Poleg tega premor traja 90 dni in odprto je vprašanje, ali jih bo ameriška administracija nato odpravila ali znova uvedla. Ali bo sledil povračilni odziv Evropske unije ali drugih trgovinskih partneric? Ali grozi recesija? Je ameriški dolar še vedno najvarnejša valuta?
Vsa ta vprašanja in negotovost, ki jo povzročajo, bodo številne vlagatelje po našem mnenju potisnili k najvarnejšim naložbam v tem obdobju. Zato tudi zlato beleži takšno rast. Poleg njega rast povpraševanja zaznavamo tudi pri japonskem jenu, švicarskem franku in drugih varnih valutnih zavetjih," pojasnjuje sogovornik Bloomberga Adria.
Opazovalci zlata optimistični na kratki rok, bitcoina na dolgi rok
Hristov opozarja, da številne svetovne centralne banke napovedujejo znižanje obrestnih mer in da med drugim tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump izvaja pritisk na Federalne rezerve (Fed), da znižajo stroške zadolževanja.
"Znižanje obrestnih mer obuja strah pred inflacijo, kar dolgoročno znova potiska vlagatelje proti zlatu, kar je ena najmočnejših korelacij te kovine. Tako vidimo, da je trg zlata zelo močan in odporen ter da je prestal različne šoke in iz njih izšel močnejši. To se ujema tudi z mnenji Goldman Sachsa in Deutsche Banke, ki prav tako pričakujeta nadaljnjo rast cene zlata v prihodnjih dveh letih."
Kot je Bloomberg že pisal, sta zaradi povpraševanja centralnih bank, ki je močnejše od pričakovanj, Goldman Sachs in UBS Group objavila novo serijo optimističnih napovedi za zlato. Analitiki Goldmana, vključno z Lino Thomas, zdaj napovedujejo, da bo zlato doseglo ceno 3.700 dolarjev za unčo do konca tega leta, medtem ko bi cena lahko dosegla tudi 4.000 dolarjev do sredine leta 2026. Po drugi strani strateginja UBS Joni Teves napoveduje ceno 3.500 dolarjev za unčo do decembra 2025, piše v petkovem poročilu.
Andrejević prav tako napoveduje, da bo zlato nadaljevalo svojo postopno rast z majhnimi koraki. "Inflacija se bo vrnila, poleg tega še obstaja strah pred recesijo v ZDA, tako da bo zlato zagotovo tudi v prihodnjih letih – z minimalnimi nihanji – raslo. Tudi bitcoin, tudi če upade na 60.000 dolarjev, bo ohranil svoj dolgoročni rastoči trend. Tu se strinjam s svetovnimi analitiki, da je v prihodnjih 15 do 20 letih realna cena za bitcoin med pol milijona in milijonom dolarjev.
Kriptoanalitik meni, da bo Trump ostal vplivna osebnost, ko gre za kriptoindustrijo, prav tako tudi prihodnji predsedniki ZDA – dokler ne bo stopnja sprejetosti kriptovalut izrazitejša. Z njo bosta rasli tudi stabilnost in višina cene, dodaja.
"Predvidevam, da bi ta nestabilnost, ki jo je Trump povzročil, lahko trajala še kakšen mesec ali mesec in pol, nato pa bi se lahko začela pogajanja in stabilizacija, po kateri bi lahko videli rast na kriptotrgu. Morda celo največjo doslej."
Kaj mora bitcoin premagati, da bi postal digitalno zlato v polnem pomenu besede
Po besedah Hristova se je bitcoin v zadnjih nekaj letih vse bolj oddaljeval od prvotne ideje digitalnega denarja, zaščitenega pred vladnimi posegi. "Ni več cilj biti varen digitalni denar, zdaj je cilj postati instrument tradicionalnih financ. V tem pogledu se bitcoin vse bolj obravnava kot instrument za makroekonomske špekulacije, kar pomeni, da se cena najbolj odziva na svetovne (in predvsem ameriške) makroekonomske razmere. Zaradi te nove lastnosti bitcoina, torej prehoda iz digitalnega denarja v makroekonomsko orodje, ga zdaj številni primerjajo z zlatom."
Lansko uvedbo prvih ameriških ETF, ki neposredno vlagajo v bitcoin, so kriptonavdušenci sprejeli kot zgodovinski korak v sprejetju najvrednejše kriptovalute in približevanju statusu digitalnega zlata. Evforija, ki je spremljala zagon teh skladov januarja 2024, je prispevala k temu, da je cena kriptovalute nekaj mesecev pozneje dosegla nov rekord, skoraj 74.000 dolarjev.
Treba je omeniti, da je bil tudi skok cene zlata po letu 2000 v veliki meri podprt z uvedbo ETF, ki so vlagali v rumeno kovino, kar spodbuja optimizem, da bo podobna usoda na dolgi rok doletela tudi bitcoin. Vendar pa morebitni dodatni skok cene najvrednejše kriptovalute ne pomeni nujno tudi stabilizacije te cene.
"Da bi bitcoin postal pravi instrument tradicionalnih financ, mora imeti stabilnejši cenovni potek, trenutna stopnja nihajnosti pa ga predvsem postavlja v vlogo sredstva za špekulacije – ne sredstva za varčevanje ali ohranjanje vrednosti. ETF, ki vlagajo v zlato, so zelo priljubljeni in se predvsem uporabljajo za špekulacije o ceni, trgovanje s terminskimi pogodbami in podobno. Verjamem, da bi se tudi ETF, ki vlagajo v bitcoin, lahko primarno uporabljali za isto, kar verjetno ne bi prispevalo k stabilnosti cene bitcoina, vendar bi lahko privedlo do rasti," meni Hristov.
Za soustanovitelja podjetja CTB Crypto & Consulting ni nobenega dvoma – bitcoin je digitalno zlato in le vprašanje časa je, kdaj bo to jasno tudi svetu. "Njegove oscilacije so sicer predmet razprave, vendar če pogledamo trenutno stopnjo sprejetja tehnologije, ki stoji za kriptovalutami – trenutno jih uporablja le šest odstotkov svetovne populacije – je to pričakovano za inovacijo, ki je še vedno v zgodnjih fazah. Ko upoštevamo tudi druge dejavnike, vključno s tem, da so kriptoprodukti že dostopni na Wall Streetu, menim, da bitcoin absolutno pomeni digitalno zlato."
Vse sogovornike povezuje prepričanje, da je trenutni glavni cilj za podpornike bitcoina zagotovo nadaljnje privabljanje institucionalnih vlagateljev, kot so velike banke, suvereni skladi ali vladni trezorji, da vložijo v to vrsto premoženja. "Te institucije imajo velik kapital, navadno vlagajo dolgoročno in iščejo stabilne naložbe," poudarja direktor Tavexa.
Čeprav Andrejević navaja, da je bitcoin že pokazal določene korelacije s trgom delnic, včasih celo z zlatom, Hristov meni, da te tržne korelacije še niso bile konkretno določene.
"Prav tako bitcoin nima jasnih zgodovinskih rezultatov in še vedno je odvisen od razpoloženja vladnih agencij po vsem svetu ter tega, ali bo vključen ali zavrnjen. Mislim, da je pred bitcoinom še dolga pot, preden bo začel izpolnjevati vlogo digitalnega zlata. Za zdaj je zlato – zlato," sklene.