Davek na kriptovalute v Sloveniji: Imeli bi najvišjo stopnjo obdavčitve v regiji

Slovenija bo še drugič poskušala obdavčiti kriptovalute, kot so bitcoin, ether, solana, XRP in druge. Pred okoli štirimi leti se je takratna vlada Janeza Janše že podala na to pot, a zakon na koncu ni zaživel. Zdaj to, leto pred koncem mandata, z zakonom o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev poskuša ministrski zbor pod vodstvom premierja Roberta Goloba.

Kritiki napovedanih rešitev so glasni, pojavila se je tudi peticija proti obdavčitvi kriptosredstev.

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog obdavčitve kriptovalut. Davek bi se izračunal in plačal po proporcialni stopnji 25 odstotkov (tudi to je zmotilo kritike), zavezanec pa bi ga napovedal sam. To bi moral storiti najpozneje do 31. marca tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto. V nasportju z obdavčitvijo delnic pri kriptovalutah daljša doba imetništva ne znižuje višine obdavčitve (po 15 letih imetništva neke delnice ob prodaji ne plačate več davka).

Po zapisanem v predlogu obdavčljiv dogodek nastane vsakič, ko se kriptosredstvo zamenja za fiat valuto ali ko se zgodi prenos kriptosredstva v zameno za blago ali storitve pa tudi vsak drug prenos kriptosredstva na drugo osebo. "Odsvojitev ne zajema menjave kriptosredstva za druga kriptosredstva in tudi ne prenosov kriptosredstev med denarnicami istega imetnika," so jasni na Ministrstvu za finance, ki je zakon pripravilo.

Davčna osnova je po predlogu dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, dosežen v davčnem letu: "Dobiček je razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev, pridobljenih v davčnem letu. 

Seveda se lahko zgodi, da dobička v davčnem letu ni, ampak je izguba. Ta se po predlogu lahko prenaša v prihodnja leta.

Za vse, ki kriptovalute že imajo, je pomembna določba, ki pravi, da se iz obdavčitve izvzemajo povečanja vrednosti kriptosredstev do dne začetka uporabe zakona, to je 1. januarja 2026. Če poenostavimo, morebitni donosi do takratne vrednosti so neobdavčeni.

Država računa, da bi z uveljavitvijo zakona pridobila dodatne javnofinančne prihodke, ki jih danes nimajo, po ocenah od 2,5 do 25 milijonov evrov.

Kako je obdavčitev urejena v tujini?

V peticiji proti obdavčitvi kriptovalut, ki jo je začelo Bitcoin društvo Slovenije skupaj z Blockchain Alliance Europe, pripravljavcem zakona očitajo zavajanje javnosti "glede primerjalnih davčnih okolij drugih članic EU, pri čemer se navajajo samo države članice z davčno neugodnimi okolji, ignorirajo pa se davčno ugodna okolja, kot so Nemčija, Hrvaška, Češka, Grčija, Ciper, Malta, Belgija, Luksemburg in Portugalska".

V predlogu med drugim navajajo, da v Avstriji znaša davek na kapitalske dobičke 27,5 odstotka, na Madžarskem so na splošno kapitalski dobički od kriptosredstev, s katerimi se trguje na borzah s kriptovalutami, obdavčeni ločeno po stopnji 15 odstotkov, v Italiji se kapitalski dobički iz kriptosredstev vključijo v skupino raznovrstnega dohodka in so obdavčeni z nadomestnim davkom v vrednosti 26 odstotkov, a le če presežejo 2.000 evrov v davčnem letu.

Kako se primerjamo z državami iz regije Adria?

Kako so kriptovalute obdavčene v BiH?

Regulacija kriptovalut je zakonsko urejena le v enem delu BiH, v Republiki Srbski, medtem ko v Federaciji BiH še ni.

Obdavčene so na dva načina: fizičnim osebam se odmeri 13-odstotni davek na dobiček, pravne pa plačujejo 10-odstotnega. Boris Majstorović, izvršni direktor družbe Digital Assets Management Banjaluka, ki je ustanovila prvo kriptoborzo in kriptomenjalnico v BiH, je pojasnil: "Če fizična oseba kupi kriptovalute in jih po nekem času proda, na dobiček, ki ga je ustvarila ob prodaji, plača davek na kapitalski dobiček, ki znaša 13 odstotkov." Tako kot delnice, je dodal.

Za fizične osebe je pomembno še naslednje: če imajo kriptovalute v lasti več kot sedem let, se to pojmuje za dolgoročno investicijo, davek na dobiček pa se v tem primeru ne plača.

Kriptovalute so pri pravnih osebah obdavčene skozi dobiček - ta je obdavčen po stopnji desetih odstotkov. 

Kako so kriptovalute obdavčene na Hrvaškem?

"Pri trgovanju s kriptovalutami je nujno narediti obračun ustvarjenega dobička glede na dobo imetništva. Namreč, davek se obračuna na dobiček iz trgovanja s kriptovalutami, če je od trenutka nabave do trenutka odsvojitve minilo manj kot dve leti. V nasprotnem primeru trgovina s kriptovalutami ni obdavčena," pravi davčni strokovnjak in predsednik Hrvaške zbornice davčnih svetovalcev Ivan Čevizović. Stopnja obdavčitve je 12-odstotna.

Kako so kriptovalute obdavčene v Severni Makedoniji?

V Severni Makedoniji kriptovalute obdavčujejo po zakonu o davku na dohodek, ki obravnava tudi nematerialno premoženje, v to skupino pa se uvrščajo tudi kriptovalute. Davčna osnova je razlika med prodajno in nakupno ceno, obdavčena z 10-odstotno stopnjo.

Tisti, ki trgujejo s kriptovalutami, bi morali dobičke prijaviti Upravi za javne prihodke (UJP). A podatkov, koliko ljudi dejansko plačuje davek na dobičke iz kriptovalut, kolegi iz severnomakedonske redakcije Bloomberga Adria niso dobili. Zaključujejo, da so kriptovalute pri njih za zdaj v sivi coni, čeprav vlada napoveduje regulacijo sektorja.

Kako so kriptovalute obdavčene v Srbiji?

V Srbiji so zakon o digitalnem premoženju dobili leta 2021, s čimer so obdavčili kriptovalute. Poznajo dve vrsti obdavčitve: na kapitalske dobičke, kar je razlika med prodajno in nakupno ceno, pa tudi davek na darovanje digitalnega premoženja.

"Vsi, ki v Srbiji trgujejo s kriptovalutami in digitalnimi kovanci, morajo plačati 15-odstotni davek na kapitalske dobičke. To velja tako za fizične kot pravne osebe," pojasnjuje Miloš Praštalo iz MNP Advisory, pooblaščeni računovodja, specializiran za davek na digitalno premoženje.

Davek je usklajen z višino davka, ki se plača na trgovanje z delnicami.  

Še pred sprejetjem omenjenega zakona se je davek na digitalno premoženje plačeval kot davek na preostale prihodke po zakonu o davku na dohodek prebivalcev, bil pa je 20-odstotni. 

 

- S pomočjo Svjetlane Šurlan - Bloomberg Adria BiH, Jovane Georgievski - Bloomberg Adria Srbija, in makedonske redakcije Bloomberg Adria.